tožba zaradi motenja posesti - posestno varstvo služnosti - motenje posesti služnosti - zavrženje tožbe - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - seznanitev z dejstvi in okoliščinami - vložitev zahteve po poteku roka
Sodno varstvo pred motenjem/odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ).
Roka iz 32. člena SPZ zasledujeta načelo hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti. V tovrstnih zahtevkih gre za provizorično pravno varstvo posesti, ki naj se doseže čim hitreje. Bistvenega pomena je, da je tožba vložena znotraj rokov, določenih v prej citiranem členu.
O odmeri invalidske pokojnine je že bilo pravnomočno odločeno, to pa pomeni, da o isti upravni stvari ni mogoče ponovno odločati. Tožena stranka je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tožnikovo zahtevo za ponovno odmero invalidske pokojnine pravilno zavrgla.
Vzrok strahu predlagateljice pred nasprotnim udeležencem, nasilna ravnanja in vedenjski vzorci nasprotnega udeleženca v odnosu do predlagateljice ter možnost izvajanja nadaljnjega nasilja nad predlagateljico preko otroka, v tej zadevi, v kateri se ne odloča o ukrepih zaradi preprečevanja nasilja nad predlagateljico, temveč se odloča o tem, kakšni stiki mld. A. A. z njenim očetom bi bili v njeno največjo korist zaradi spremenjenih okoliščin, ki so posledica dalj časa trajajoče (vse od meseca maja 2019) odsotnosti stikov mld. A. A. z očetom zaradi dogodkov in nasprotnemu udeležencu izrečenih ukrepov, ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niti niso izpodbijane, temeljijo pa tudi na navedbah in izpovedi same predlagateljice, da ni zaslediti, da bi bil nasprotni udeleženec nasilen tudi do mld. A. A., niso pravno odločilna dejstva.
URS člen 26, 26/1. ZPP člen 105, 269, 269/4, 286a, 286a/4, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-11. ZDOdv člen 2.
stečajni postopek - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - ravnanje stečajnega sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - vložitev pripravljalne vloge na prvem naroku za glavno obravnavo - prepozna pripravljalna vloga - zastopanje države - Državno odvetništvo - pooblastilo za zastopanje - podpis vloge - nečitljiv podpis
Sodnica in stečajni upravitelj nista ravnala v nasprotju s pravnimi pravili, zato protipravnost, kot ena izmed odškodninskih predpostavk, ni podana.
Sodišče prve stopnje je ob presoji pravočasnosti vložene vloge utemeljeno zaključilo, da je tožnik v zadnji pripravljalni vlogi navajal nova dejstva, ki bi jih lahko brez svoje krivde navedel že prej in s tem zatrjeval povsem novo podlago za odškodninsko odgovornost države. Ta pa je bila za toženko brez dvoma presenečenje. Dodatna odškodninska podlaga bi zavlekla spor, potrebna bi bila tudi preložitev naroka. Konkretna pripravljalna vloga tožnika, vložena neposredno na prvem naroku za glavno obravnavo, zato ni bila pravočasna.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vročitev plačilnega naloga dolžniku na podlagi obvestila Pošte o opravljeni vročitvi. To obvestilo je javna listina in v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - dejansko stanje - izvedensko mnenje - zdravila
Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (39. člen ZDZdr).
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 226, 226/3, 238f, 238f/1, 267.
začasna sodna poravnava - izvršljivost sodne poravnave - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - kdaj je mogoče izdati začasno odredbo
Na podlagi začasne sodne poravnave kot izvršilnega naslova ni mogoče zahtevati izdaje začasne odredbe o nadomestitvi odpadlih stikov, zato predlagatelj ni mogel uspeti s svojim predlogom. Predlagatelj bi moral na podlagi začasne sodne poravnave vložiti ustrezen predlog za izvršbo.
OZ člen 171, 239, 349. ZPP člen 254, 254/2. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 24, 24/1.
gospodarska javna služba - izvajanje gospodarske javne službe - čiščenje komunalnih odpadnih voda - javno kanalizacijsko omrežje - čistilna naprava - presežne količine - skrajna skrbnost - izvedba dokaza z izvedencem - ugovor zastaranja - poslovna odškodninska odgovornost - mnenje urada za standardizacijo in meroslovje - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Tako nasprotovanje izvedenskemu mnenju ne pomeni, da tožeča stranka ni zahtevala njegove dopolnitve oziroma da to ni bilo niti potrebno. Ker je tožeča stranka trdila, in to podkrepila z mnenjem svojega strokovnega pomočnika, da je izračun negotovosti mogoč, je s tem vzbudila dvom v pravilnost mnenja izvedenca. Sodišče prve stopnje bi zato te pripombe tožeče stranke moralo posredovati izvedencu, da se do njih opredeli in mnenje na ta način dopolni oziroma bi ga sodišče prve stopnje moralo neposredno zaslišati. Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni odgovorilo na pripombe tožeče stranke na izvedensko mnenje, da je dokaz z izvedencem ostal nepopoln (ni bil izveden v celoti) in zato ni bil izveden skladno z določbo drugega odstavka 254. člena ZPP.
Tako je obveznost tožene stranke tudi, da kot upravljavec kanalizacijskega sistema pri izvajanju gospodarske javne službe odvajanja odpadne vode, upošteva količino in sestavo odpadne vode, za katero je s predpisi predvideno, da se v kanalizacijski sistem odvaja. To svojo obveznost splošnega pomena, mora tožena stranka izvajati v okviru standarda skrajne skrbnosti, saj gre za upravljanje javnega dobra s ciljem varstva okolja. Od pravilnega načrtovanja in delujočega kanalizacijskega sistema je namreč odvisno tako preprečevanje onesnaženja oziroma škodljivih vplivov na okolje na sploh kot preprečevanje nezadostnega čiščenja odpadne vode, če bi preko kanalizacije odpadna voda nekontrolirano pritekala v čistilno napravo in s tem zmanjševala učinek njenega delovanja. Obveznost tožeče stranke ob tem gotovo ni nepomembna, saj ji je zaupana gospodarska javna služba izvajanja čiščenja komunalne odpadne vode (upravljanja čistilne naprave), zato v njeno sfero sodijo vse obveznosti, ki se nanašajo na ta del, ki v naravi predstavlja zaključek kanalizacijskega sistema.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - navedbe v predlogu - trdtiveno in dokazno breme
Na predlagatelju je, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo. Sodišče skladno z določili ZST-1 ni dolžno samo preverjati in raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja.
OZ člen 154, 154/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
očitek protispisnosti - napačna dokazna ocena
Pritožbene trditve glede ″nasprotij med izvedenimi dokazi in ugotovitvami sodišča‶ po vsebini ne predstavljajo protispisnosti, saj se z njimi kritizira ugotovitve sodišča, katere je sodišče sprejelo na podlagi dokazne presoje. Takšne trditve pa predstavljajo trditve o zmotni dokazni oceni.
ZPIZ-2 člen 57, 57/5, 63, 63/1, 63/2, 63/2-1.. ZPP člen 286, 337.
pravica do družinske pokojnine - popolna nezmožnost za delo - pritožbene novote
V konkretnem primeru je za ugotovitev, ali je tožnica popolnoma nezmožna za delo, odločilnega pomena narava in teža ter vrsta njenega obolenja. Niso pa odločilne druge okoliščine, kot na primer, da je po njenih navedbah od leta 1991 prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, da si je 30 let prizadevala najti zaposlitev, pri čemer za takšne trditve ni predložila nobenega dokaza. Prav tako ni odločilno za pritožbeno rešitev zadeve, da je bila neuspešna pri prekvalifikaciji in da je v letu 2007 zdržala le 5 mesecev preizkusne zaposlitve. Zmotno je stališče pritožbe, da je s tem že dokazala, da nima zmožnosti za vključitev v ustaljen delovni proces oziroma organizirano pridobitno delo. Ta pogoj v določbi 57. člena ZPIZ-2 za pridobitev družinske pokojnine sploh ni zahtevan.
začasna nezmožnost za delo - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - zavrnitev dokaznih predlogov
Sodišče je pravilno izpostavilo, da je že invalidska komisija ugotovila, da tožnik dela, ki ga je predhodno opravljal, zaradi svojih zdravstvenih težav ne zmore več opravljati. V izogib nadaljnjemu slabšanju zdravstvenega stanja, so mu bile priznane stvarne omejitve in časovna razbremenitev. Le-te bi mu kljub opravljanju dela ohranjale zdravstveno stanje ter preprečevale njegovo poslabšanje. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnik glede na preostalo delovno zmožnost skladno z izvedenskim mnenjem v spornem obdobju takšno delo zmogel. Zaradi navedenega ne more biti ključno zatrjevanje tožnika, da še naprej opravlja delo, ki mu je povzročilo poslabšanje zdravstvenega stanja.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - insolventnost dolžnika ob izvršitvi izpodbojnega ravnanja kot predpostavka izpodbojnosti - domneve o pogojih izpodbojnosti - dokazovanje insolventnosti - porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena - materialno procesno vodstvo
Vrhovno sodišče RS je v sodbi in sklepu III Ips 62/2015 z dne 31. 8. 2016, kot že predhodno navedeno, zavzelo stališče (15. točka obrazložitve), da tožeča stranka v primeru izkazane domnevne baze (ob sklicevanju na domnevo) subjektivnega pogoja izpodbojnosti, svoje insolventnosti (oz. insolventnosti stečajnega dolžnika) ne rabi dokazovati, lahko pa upnik neobstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti dokazuje tudi z dokazovanjem, da dolžnik ni bil insolventen. V tej zvezi pritožbeno sodišče še pripominja, da tudi sicer ne vidi prepričljivega argumenta za pravilnost sklepanja, da izkazanost domnevne baze subjektivnega pogoja izpodbojnosti hkrati izkazuje tudi obstoj same insolventnosti stečajnega dolžnika in da le-te tožeča stranka v teh primerih ne bi bila dolžna posebej zatrjevati in dokazovati. Edini primer, v katerem bi bilo tovrstno trditveno/dokazno breme stranke olajšano, so domneve insolventnosti iz 14. člena ZFPPIPP, za tak primer pa v obravnavanem gospodarskem sporu ne gre.
obrazloženost ugovora - standard obrazloženosti ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru med drugim zatrjeval, da z upnikom ni poslovno sodeloval in ni bil v pogodbenem razmerju, da ni podana pasivna legitimacija dolžnika, da upniku ni dolžan poravnati zahtevanega zneska, saj za to ne obstoji temelj, da je neutemeljen zahtevek. S temi trditvami je dolžnik obrazloženo nasprotoval terjatvi upnika.
povračilo prevoznih stroškov - najkrajša pot - nekategorizirana pot
Kljub zakonski dikciji, da se prevozni stroški povrnejo za najkrajšo razdaljo od doma do najbližje zdravstvene ustanove, 41. člena ZZVZZ ni mogoče pravilno interpretirati niti uporabljati le ob goli jezikovni razlagi. Še manj je mogoče pristajati na zapolnjevanje pravnega standarda najkrajše razdalje s tako absurdno argumentacijo, za katero se zavzema pritožba. Ta v okoliščinah obravnavanega primera ni sprejemljiva iz varnostnih razlogov, saj del poti poteka celo po nekategorizirani gozdni poti. Popolnoma nesprejemljivo je toženkino stališče, da uporaba delno makadamske in gozdne poti ne pomeni, da ni primerna za uporabo, saj povsem zanemarja element varne vožnje po nekategorizirani gozdni poti. Je v nasprotju z pisnim pojasnilom Direkcije RS za infrastrukturo, ki o uporabi najkrajše poti na relaciji A. - B. izrecno navaja, da poteka tudi po makadamskih javnih in gozdnih cestah, ki niso primerne za vsakodnevno varno uporabo.
namen začasne odredbe - ogroženost otroka - osebni stiki
Začasna odredba mora biti takšna, da se z njo zmore preprečiti otrokovo ogrožanje. Začasna odredba z vsebino, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, pa tudi v primeru, če bi bila izkazana ogroženost otroka ob stikih, kot so določeni s sodno poravnavo, ne bi zmogla preprečiti ogroženosti otroka. Sodišče prve stopnje pogojev oziroma okoliščin, ki bi izkazovale, da je mld. A. A. utrpela ali da je verjetno izkazano, da bo utrpela škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, ni ugotovilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00063220
OZ člen 134. ZPP člen 5, 339/2. ZIZ člen 15, 272, 272/1, 272/2, 272/3.
zavarovanje terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - regulacijska začasna odredba - sklep o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - sklep o ugovoru - kršitev osebnostne pravice
Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da se vse izjave toženca nanašajo na zasebno, intimno življenje tožnika in njegovo (zdravstveno) stanje in da kontekst, v katerem so bile neprerekane izjave podane, napeljuje na zaključek, da niso bile podane zaradi obveščanja javnosti, temveč s ciljem osebne diskvalifikacije tožnika.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje povsem pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob tehtanju pravic tožnika (do zasebnosti in nedotakljivosti telesne in duševne celovitosti) in toženca (do svobode izražanja), zaključilo, da je tožnik s stopnjo verjetnosti izkazal kršitev svojih osebnostnih pravic in utemeljenost zahtevka po 134. členu OZ za prenehanje oziroma prepoved ravnanj, s katerimi toženec posega v osebnostne pravice tožnika.
Na podlagi obstoječega obvestila Ministrstva za pravosodje, z dne 18. 1. 2022, zato ni mogoče odločati o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu kot vozniku začetniku, saj mu s tem ni zagotovljeno načelo enakega varstva pravic skladno z 22. členom Ustave Republike Slovenije, ker časovno nepravilno zaporedje vpisov pravnomočno pridobljenih kazenskih točk v kazensko evidenco storilca spravlja v neenak položaj.
zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - odmera sodne takse - vrednost podedovanega premoženja - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - opozorilo sodišča na dolžnost pravočasnega navajanja dejstev - prepozno navajanje dejstev - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Navedbe dediča o tem, da naj sodišče odmeri sodno takso upoštevaje 1/3 delež, ki ga ima v agrarni skupnosti, ki jih je podal šele v ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, so prepozne.