S spremembo predračuna stroškov se ne odloča o plačilu stroškov ali o delitvi stečajne mase, temveč se odloča le o tem, ali obseg stroškov, ki so že vključeni v predračun, zadošča za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00063220
OZ člen 134. ZPP člen 5, 339/2. ZIZ člen 15, 272, 272/1, 272/2, 272/3.
zavarovanje terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - regulacijska začasna odredba - sklep o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - sklep o ugovoru - kršitev osebnostne pravice
Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da se vse izjave toženca nanašajo na zasebno, intimno življenje tožnika in njegovo (zdravstveno) stanje in da kontekst, v katerem so bile neprerekane izjave podane, napeljuje na zaključek, da niso bile podane zaradi obveščanja javnosti, temveč s ciljem osebne diskvalifikacije tožnika.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje povsem pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob tehtanju pravic tožnika (do zasebnosti in nedotakljivosti telesne in duševne celovitosti) in toženca (do svobode izražanja), zaključilo, da je tožnik s stopnjo verjetnosti izkazal kršitev svojih osebnostnih pravic in utemeljenost zahtevka po 134. členu OZ za prenehanje oziroma prepoved ravnanj, s katerimi toženec posega v osebnostne pravice tožnika.
obrazloženost ugovora - standard obrazloženosti ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru med drugim zatrjeval, da z upnikom ni poslovno sodeloval in ni bil v pogodbenem razmerju, da ni podana pasivna legitimacija dolžnika, da upniku ni dolžan poravnati zahtevanega zneska, saj za to ne obstoji temelj, da je neutemeljen zahtevek. S temi trditvami je dolžnik obrazloženo nasprotoval terjatvi upnika.
O odmeri invalidske pokojnine je že bilo pravnomočno odločeno, to pa pomeni, da o isti upravni stvari ni mogoče ponovno odločati. Tožena stranka je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tožnikovo zahtevo za ponovno odmero invalidske pokojnine pravilno zavrgla.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - dejansko stanje - izvedensko mnenje - zdravila
Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (39. člen ZDZdr).
oporočno dedovanje - več oporok - lastnoročna oporoka - spor o veljavnosti oporoke - napotitev na pravdo - nevložitev tožbe - pravnomočno zavrnjen zahtevek o glavni stvari - veljavnost oporoke - dedovanje na podlagi oporoke - novejša oporoka - prejšnja in poznejša oporoka
Presoja veljavnosti oporoke je v primeru, da o tem med dediči obstaja spor, pridržana pravdnemu sodišču. Skladno z določbo 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti na pravdo ali na upravni postopek stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. člen ZD), če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti veljavnost ali vsebina oporoke ali razmerje med dedičem in zapustnikom, ki je podlaga za dedovanje po zakonu. Ta možnost je bila pritožnici tudi dana, saj je bila v zvezi z veljavnostjo predmetne oporoke kar dvakrat napotena na pravdo. Vendar ni bila uspešna.
Sodišče je utemeljeno upoštevalo obe oporoki, saj med seboj nista izključujoči. V skladu z določbo 101. člena ZD ostanejo v veljavi določila prejšnje oporoke, ki niso v nasprotju z določili nove oporoke.
zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - odmera sodne takse - vrednost podedovanega premoženja - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - opozorilo sodišča na dolžnost pravočasnega navajanja dejstev - prepozno navajanje dejstev - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Navedbe dediča o tem, da naj sodišče odmeri sodno takso upoštevaje 1/3 delež, ki ga ima v agrarni skupnosti, ki jih je podal šele v ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, so prepozne.
URS člen 26, 26/1, 53, 53/2. OZ člen 131. ZPP člen 8, 254, 254/3.
odškodninska odgovornost države RS - odškodninska odgovornost RS za delo sodnika - protipravno ravnanje - pravica do družinskega življenja - varstvo otroka - varstvo družine - izvedenec - nov izvedenec
Kot protipravno ravnanje Okrožnega sodišča je pritožnik videl (in pri tem vztraja v pritožbi) to, da je sodišče postavilo nov(eg)a izvedenca. ZPP takšno ravnanje omogoča, zato o ravnanju sodišča v nasprotju z zakonom ni mogoče govoriti. Zakaj naj bi v konkretni situaciji šlo za (očitno oziroma kvalificirano) napačno uporabo določb ZPP o dokazovanju z izvedencem, pritožnik ne pojasni.
URS člen 26, 26/1. ZPP člen 105, 269, 269/4, 286a, 286a/4, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-11. ZDOdv člen 2.
stečajni postopek - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - ravnanje stečajnega sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - vložitev pripravljalne vloge na prvem naroku za glavno obravnavo - prepozna pripravljalna vloga - zastopanje države - Državno odvetništvo - pooblastilo za zastopanje - podpis vloge - nečitljiv podpis
Sodnica in stečajni upravitelj nista ravnala v nasprotju s pravnimi pravili, zato protipravnost, kot ena izmed odškodninskih predpostavk, ni podana.
Sodišče prve stopnje je ob presoji pravočasnosti vložene vloge utemeljeno zaključilo, da je tožnik v zadnji pripravljalni vlogi navajal nova dejstva, ki bi jih lahko brez svoje krivde navedel že prej in s tem zatrjeval povsem novo podlago za odškodninsko odgovornost države. Ta pa je bila za toženko brez dvoma presenečenje. Dodatna odškodninska podlaga bi zavlekla spor, potrebna bi bila tudi preložitev naroka. Konkretna pripravljalna vloga tožnika, vložena neposredno na prvem naroku za glavno obravnavo, zato ni bila pravočasna.
tožba zaradi motenja posesti - posestno varstvo služnosti - motenje posesti služnosti - zavrženje tožbe - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - seznanitev z dejstvi in okoliščinami - vložitev zahteve po poteku roka
Sodno varstvo pred motenjem/odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ).
Roka iz 32. člena SPZ zasledujeta načelo hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti. V tovrstnih zahtevkih gre za provizorično pravno varstvo posesti, ki naj se doseže čim hitreje. Bistvenega pomena je, da je tožba vložena znotraj rokov, določenih v prej citiranem členu.
Na podlagi obstoječega obvestila Ministrstva za pravosodje, z dne 18. 1. 2022, zato ni mogoče odločati o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu kot vozniku začetniku, saj mu s tem ni zagotovljeno načelo enakega varstva pravic skladno z 22. členom Ustave Republike Slovenije, ker časovno nepravilno zaporedje vpisov pravnomočno pridobljenih kazenskih točk v kazensko evidenco storilca spravlja v neenak položaj.
namen začasne odredbe - ogroženost otroka - osebni stiki
Začasna odredba mora biti takšna, da se z njo zmore preprečiti otrokovo ogrožanje. Začasna odredba z vsebino, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, pa tudi v primeru, če bi bila izkazana ogroženost otroka ob stikih, kot so določeni s sodno poravnavo, ne bi zmogla preprečiti ogroženosti otroka. Sodišče prve stopnje pogojev oziroma okoliščin, ki bi izkazovale, da je mld. A. A. utrpela ali da je verjetno izkazano, da bo utrpela škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, ni ugotovilo.
OZ člen 171, 239, 349. ZPP člen 254, 254/2. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 24, 24/1.
gospodarska javna služba - izvajanje gospodarske javne službe - čiščenje komunalnih odpadnih voda - javno kanalizacijsko omrežje - čistilna naprava - presežne količine - skrajna skrbnost - izvedba dokaza z izvedencem - ugovor zastaranja - poslovna odškodninska odgovornost - mnenje urada za standardizacijo in meroslovje - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Tako nasprotovanje izvedenskemu mnenju ne pomeni, da tožeča stranka ni zahtevala njegove dopolnitve oziroma da to ni bilo niti potrebno. Ker je tožeča stranka trdila, in to podkrepila z mnenjem svojega strokovnega pomočnika, da je izračun negotovosti mogoč, je s tem vzbudila dvom v pravilnost mnenja izvedenca. Sodišče prve stopnje bi zato te pripombe tožeče stranke moralo posredovati izvedencu, da se do njih opredeli in mnenje na ta način dopolni oziroma bi ga sodišče prve stopnje moralo neposredno zaslišati. Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni odgovorilo na pripombe tožeče stranke na izvedensko mnenje, da je dokaz z izvedencem ostal nepopoln (ni bil izveden v celoti) in zato ni bil izveden skladno z določbo drugega odstavka 254. člena ZPP.
Tako je obveznost tožene stranke tudi, da kot upravljavec kanalizacijskega sistema pri izvajanju gospodarske javne službe odvajanja odpadne vode, upošteva količino in sestavo odpadne vode, za katero je s predpisi predvideno, da se v kanalizacijski sistem odvaja. To svojo obveznost splošnega pomena, mora tožena stranka izvajati v okviru standarda skrajne skrbnosti, saj gre za upravljanje javnega dobra s ciljem varstva okolja. Od pravilnega načrtovanja in delujočega kanalizacijskega sistema je namreč odvisno tako preprečevanje onesnaženja oziroma škodljivih vplivov na okolje na sploh kot preprečevanje nezadostnega čiščenja odpadne vode, če bi preko kanalizacije odpadna voda nekontrolirano pritekala v čistilno napravo in s tem zmanjševala učinek njenega delovanja. Obveznost tožeče stranke ob tem gotovo ni nepomembna, saj ji je zaupana gospodarska javna služba izvajanja čiščenja komunalne odpadne vode (upravljanja čistilne naprave), zato v njeno sfero sodijo vse obveznosti, ki se nanašajo na ta del, ki v naravi predstavlja zaključek kanalizacijskega sistema.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - navedbe v predlogu - trdtiveno in dokazno breme
Na predlagatelju je, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo. Sodišče skladno z določili ZST-1 ni dolžno samo preverjati in raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja.
ZPIZ-2 člen 169, 170, 170/2, 178, 178/2.. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
ugotavljanje invalidnosti - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - pravni interes
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ima za udeležbo v postopku pravni interes v tem, da se breme plačevanja za zavarovanca prevali na toženo stranko. Zavarovanec je namreč v bolniškem staležu in tožeča stranka zanj plačuje nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo. Njen interes je torej v tem, da se sedaj zavarovancu priznajo pravice iz invalidskega zavarovanja in da se na tej podlagi finančno breme (plačevanje nadomestila) prevali na toženo stranko. Gre torej za povsem ekonomski interes. Kot to izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku je stranski udeleženec kot stranka v upravnem postopku lahko le pravni interesent – tisti, ki uveljavlja ali varuje kakšno svojo pravno korist (interes). Tisti, ki zasleduje kakšno svojo materialno ali moralno korist, zaradi katere je zainteresiran, kako se bo končal upravni postopek v določeni upravni stvari, je lahko le dejanski interesent, vendar ne more biti stranka v tem postopku.
ZPP člen 243.. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 44a, 44a/1.. ZZDej člen 1.
pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini
Za priznanje pravice do zdravljenja v tujini je med drugim bistveno, da zavarovanec izbere metodo zdravljenja, ki je priznana v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Torej le storitve v mejah z zakonom in podzakonskih predpisih določenih standardov. Nepriznano in neverificirano eksperimentalno zdravljenje ni del medicinsko priznanih metod zdravljenja, zato se ne šteje za zdravljenje v smislu 2. alineje 2. točke 1. odst. 23. člena ZZVZZ. Za izvajanje zdravstvene dejavnosti se v skladu s 1. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) štejejo le ukrepi in aktivnosti, ki jih po medicinski doktrini in uporabi medicinske tehnologije uporabljajo zdravstveni delavci pri varovanju zdravja, preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju bolnikov in poškodovancev.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 45, 45/1, 45/1-3.
zdraviliško zdravljenje - izvedenec - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba izpodbijane sodbe
Za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja mora biti poleg dejstva, da gre za zlom velikih kosti, izpolnjen tudi nadaljnji pogoj, to pa je, da se v primeru, ko ni opravljenega operativnega posega, zdraviliško zdravljenje lahko odobri le v primeru, če gre za težjo, a popravljivo funkcionalno prizadetost. Omenjeno pa se lahko nanaša zgolj na poškodbo, torej na zlom obeh krakov sramne kosti, nikakor pa ne na ostale tožničine zdravstvene težave, ki jih v izvedenskem mnenju omenja izvedenec.
splošni skupni del - nedokončana etažna lastnina - nasprotni udeleženci - sodni izvedenec - geodetska storitev - elaborat za evidentiranje sprememb - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - drugačno zemljiškoknjižno stanje
Okoliščina, da sta bili parceli ob izdaji izpodbijanega sklepa v zemljiški knjigi vpisani kot splošni skupni del stavbe, za odločitev ni pravno odločilna.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Dolžnik je po lastnih trditvah plačal vtoževano terjatev, vendar je kljub temu vložil ugovor zoper sklep o izvršbi. O ugovoru mora sodišče vedno odločiti, za kar je v zakonu določeno plačilo sodne takse kot procesna predpostavka.