hipotekarni dolžnik - zaznamba izvršbe na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini med izvršilnim postopkom - vknjižba lastninske pravice
Dolžnika neutemeljeno navajata, da je bila lastninska pravica na nepremičninah prenesena po začetku izvršilnega postopka in da zato izvršba na nepremičnine ni dovoljena. Bistveno je, kdaj je prišlo do vpisov v zemljiško knjigo.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 226, 226/3, 238f, 238f/1, 267.
začasna sodna poravnava - izvršljivost sodne poravnave - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - kdaj je mogoče izdati začasno odredbo
Na podlagi začasne sodne poravnave kot izvršilnega naslova ni mogoče zahtevati izdaje začasne odredbe o nadomestitvi odpadlih stikov, zato predlagatelj ni mogel uspeti s svojim predlogom. Predlagatelj bi moral na podlagi začasne sodne poravnave vložiti ustrezen predlog za izvršbo.
splošni skupni del - nedokončana etažna lastnina - nasprotni udeleženci - sodni izvedenec - geodetska storitev - elaborat za evidentiranje sprememb - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - drugačno zemljiškoknjižno stanje
Okoliščina, da sta bili parceli ob izdaji izpodbijanega sklepa v zemljiški knjigi vpisani kot splošni skupni del stavbe, za odločitev ni pravno odločilna.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - navedbe v predlogu - trdtiveno in dokazno breme
Na predlagatelju je, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo. Sodišče skladno z določili ZST-1 ni dolžno samo preverjati in raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja.
ZIUOOPE člen 57, 57/1, 57/1-1, 57/1-3.. ZŠtip-1 člen 21, 22, 22/1, 22/1-1, 24, 24/1, 24/1-2, 24/1-6, 24/2.. URS člen 14.. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 10, 10/1.
Zoisova štipendija - epidemija - interventna zakonodaja - razlaga zakonske določbe - pravica do enakosti pred zakonom
Interventni ZIUOOPE ni zožil možnosti pridobitve pravice do Zoisove štipendije, temveč nasprotno. Pri interpretaciji je potrebno izhajati iz zakonodajalčevega namena, da Zoisovo štipendijo omogoči tudi tistim dijakom oz. študentom, ki zaradi epidemije niso mogli izpolniti pogojev iz ZŠtip-1. To nenazadnje izhaja že iz samega poimenovanja zakona o odpravi in omilitvi posledic epidemije COVID-19, ki zagotovo ni sprejet z namenom, da bi določeni kategoriji dijakov onemogočil uveljavitev izjemnih dosežkov iz šolskega leta 2019/2020. V zvezi z besedno zvezo „ne glede na“ iz 1. odst. 57. člena ZIUOOPE se pritožba ne more uspešno sklicevati na Nomotehnične smernice službe Vlade RS za zakonodajo.
Glede na dosedanjo sodno prakso je tudi v okoliščinah obravnavanega primera 57. člen ZIUOOPE v zvezi s 24. členom ZŠtip-1 mogoče pravilno uporabiti ob teleološki razlagalni metodi. Le na takšen način je mogoče doseči, da uporaba interventnega zakona ne bi povzročila novih krivic. Prav razlaga, za katero se zavzema pritožba, bi vodila v neenako obravnavo učencev, ki so se v šolskem letu 2020/2021 vpisovali v srednji izobraževalni program in nenazadnje tudi kršitev z ustavo zagotovljene pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.
Trditve o slabem likvidnostnem in premoženjskem stanju prvotožene stranke, o tem da prvotožena stranka nejudikatne terjatve tožniku noče plačati ter o govoricah, da prvotožena stranka namerava ustanoviti novo gospodarsko družbo, ki bi zaposlila vse njene igralce, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavljajo trditev, iz katerih bi izhajalo aktivno ravnanje prvotoženca v smeri zmanjševanja njegovega premoženja. Pri tem pritožbeno ponovno izpostavljen obstoj likvidnostnih težav prvotožene stranke lahko, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, utemeljuje le objektivno nevarnost za uveljavitev terjatve, ne pa subjektivne (aktivnega ravnanja dolžnika v smeri zmanjševanja njegovega premoženja), ki se v zvezi z zavarovanjem denarne terjatve zahteva.
namen začasne odredbe - ogroženost otroka - osebni stiki
Začasna odredba mora biti takšna, da se z njo zmore preprečiti otrokovo ogrožanje. Začasna odredba z vsebino, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, pa tudi v primeru, če bi bila izkazana ogroženost otroka ob stikih, kot so določeni s sodno poravnavo, ne bi zmogla preprečiti ogroženosti otroka. Sodišče prve stopnje pogojev oziroma okoliščin, ki bi izkazovale, da je mld. A. A. utrpela ali da je verjetno izkazano, da bo utrpela škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, ni ugotovilo.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vročitev plačilnega naloga dolžniku na podlagi obvestila Pošte o opravljeni vročitvi. To obvestilo je javna listina in v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
zahteva za sodno varstvo - dokazno breme lastnika vozila - prepozen dokazni predlog
Nobene ovire pa ni bilo, da ne bi pritožnik že v zahtevi za sodno varstvo predlagal zaslišanje osebe, s katero zatrjuje, da je v spornem času bil. Dokazni predlog, podan šele na zaslišanju, je zato prepozen.
ZSReg člen 5, 5/2-5, 11, 11/2, 34, 34/1-1. ZIZ člen 165, 239. ZPP člen 360. ZNP-1 člen 42.
vpis v sodni register - začasna odredba - obremenitev poslovnega deleža - zaznamba sklepa o zavarovanju - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Sklep o vpisu zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža učinkuje zoper imetnico poslovnega deleža, ki je tožena stranka v pravdni zadevi. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg in smiselne uporabe 165. člena v zvezi s 239. členom ZIZ se zaznamba sklepa o začasni odredbi vpiše v sodni register. Pri tem pa registrsko sodišče po 1. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg presoja le, ali utemeljenost zahtevka za vpis izhaja iz listin, ki so podlaga za vpis. Po sklepu o začasni odredbi se zavarovanje odreja z zaznambo v sodnem registru v korist upnika (tožeče stranke) po začasni odredbi.
URS člen 26, 26/1, 53, 53/2. OZ člen 131. ZPP člen 8, 254, 254/3.
odškodninska odgovornost države RS - odškodninska odgovornost RS za delo sodnika - protipravno ravnanje - pravica do družinskega življenja - varstvo otroka - varstvo družine - izvedenec - nov izvedenec
Kot protipravno ravnanje Okrožnega sodišča je pritožnik videl (in pri tem vztraja v pritožbi) to, da je sodišče postavilo nov(eg)a izvedenca. ZPP takšno ravnanje omogoča, zato o ravnanju sodišča v nasprotju z zakonom ni mogoče govoriti. Zakaj naj bi v konkretni situaciji šlo za (očitno oziroma kvalificirano) napačno uporabo določb ZPP o dokazovanju z izvedencem, pritožnik ne pojasni.
Pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo sta bila opravljena kot enovito procesno dejanje na enem naroku, o katerem je bil napravljen zgolj en zapisnik o glavni obravnavi, zatorej ni šlo za opravo dveh povsem ločenih narokov, kar bi terjalo priznanje nagrade za dve odvetniški opravili.
Stroški bančnih nadomestil, ki so stranki nastali zaradi plačila stroškov izvedenca in odvetnika, ter stroški prevoda dokumentov (stranka je v skladu z določilom 104. člena ZPP dolžna vloge vlagati v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi) in strošek notarke, ki je tožeči stranki nastal zaradi notarske overitve prevoda, so tožeči stranki nastali med pravdnim postopkom in zaradi pravdnega postopka; predstavljajo potrebne izdatke.
V skladu z drugim odstavkom 86. člena ZPP sme stranka, ki ima pooblaščenca, vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. Glede na to je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila prisotnost tožnice na naroku nepotrebna, neutemeljen.
ZPIZ-2 člen 57, 57/5, 63, 63/1, 63/2, 63/2-1.. ZPP člen 286, 337.
pravica do družinske pokojnine - popolna nezmožnost za delo - pritožbene novote
V konkretnem primeru je za ugotovitev, ali je tožnica popolnoma nezmožna za delo, odločilnega pomena narava in teža ter vrsta njenega obolenja. Niso pa odločilne druge okoliščine, kot na primer, da je po njenih navedbah od leta 1991 prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, da si je 30 let prizadevala najti zaposlitev, pri čemer za takšne trditve ni predložila nobenega dokaza. Prav tako ni odločilno za pritožbeno rešitev zadeve, da je bila neuspešna pri prekvalifikaciji in da je v letu 2007 zdržala le 5 mesecev preizkusne zaposlitve. Zmotno je stališče pritožbe, da je s tem že dokazala, da nima zmožnosti za vključitev v ustaljen delovni proces oziroma organizirano pridobitno delo. Ta pogoj v določbi 57. člena ZPIZ-2 za pridobitev družinske pokojnine sploh ni zahtevan.
oporočno dedovanje - več oporok - lastnoročna oporoka - spor o veljavnosti oporoke - napotitev na pravdo - nevložitev tožbe - pravnomočno zavrnjen zahtevek o glavni stvari - veljavnost oporoke - dedovanje na podlagi oporoke - novejša oporoka - prejšnja in poznejša oporoka
Presoja veljavnosti oporoke je v primeru, da o tem med dediči obstaja spor, pridržana pravdnemu sodišču. Skladno z določbo 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti na pravdo ali na upravni postopek stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. člen ZD), če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti veljavnost ali vsebina oporoke ali razmerje med dedičem in zapustnikom, ki je podlaga za dedovanje po zakonu. Ta možnost je bila pritožnici tudi dana, saj je bila v zvezi z veljavnostjo predmetne oporoke kar dvakrat napotena na pravdo. Vendar ni bila uspešna.
Sodišče je utemeljeno upoštevalo obe oporoki, saj med seboj nista izključujoči. V skladu z določbo 101. člena ZD ostanejo v veljavi določila prejšnje oporoke, ki niso v nasprotju z določili nove oporoke.
zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - odmera sodne takse - vrednost podedovanega premoženja - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - opozorilo sodišča na dolžnost pravočasnega navajanja dejstev - prepozno navajanje dejstev - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Navedbe dediča o tem, da naj sodišče odmeri sodno takso upoštevaje 1/3 delež, ki ga ima v agrarni skupnosti, ki jih je podal šele v ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, so prepozne.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - pravno pomembna dejstva - dokazi
Dolžnik mora v ugovoru navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze zanje. Če dolžnik ne izpolni zahteve po uveljavljanju pravno pomembnih dejstev ali zanje ne predlaga dokazov, se šteje, da je ugovor neobrazložen in s tem tudi neutemeljen.
OZ člen 171, 239, 349. ZPP člen 254, 254/2. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 24, 24/1.
gospodarska javna služba - izvajanje gospodarske javne službe - čiščenje komunalnih odpadnih voda - javno kanalizacijsko omrežje - čistilna naprava - presežne količine - skrajna skrbnost - izvedba dokaza z izvedencem - ugovor zastaranja - poslovna odškodninska odgovornost - mnenje urada za standardizacijo in meroslovje - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Tako nasprotovanje izvedenskemu mnenju ne pomeni, da tožeča stranka ni zahtevala njegove dopolnitve oziroma da to ni bilo niti potrebno. Ker je tožeča stranka trdila, in to podkrepila z mnenjem svojega strokovnega pomočnika, da je izračun negotovosti mogoč, je s tem vzbudila dvom v pravilnost mnenja izvedenca. Sodišče prve stopnje bi zato te pripombe tožeče stranke moralo posredovati izvedencu, da se do njih opredeli in mnenje na ta način dopolni oziroma bi ga sodišče prve stopnje moralo neposredno zaslišati. Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni odgovorilo na pripombe tožeče stranke na izvedensko mnenje, da je dokaz z izvedencem ostal nepopoln (ni bil izveden v celoti) in zato ni bil izveden skladno z določbo drugega odstavka 254. člena ZPP.
Tako je obveznost tožene stranke tudi, da kot upravljavec kanalizacijskega sistema pri izvajanju gospodarske javne službe odvajanja odpadne vode, upošteva količino in sestavo odpadne vode, za katero je s predpisi predvideno, da se v kanalizacijski sistem odvaja. To svojo obveznost splošnega pomena, mora tožena stranka izvajati v okviru standarda skrajne skrbnosti, saj gre za upravljanje javnega dobra s ciljem varstva okolja. Od pravilnega načrtovanja in delujočega kanalizacijskega sistema je namreč odvisno tako preprečevanje onesnaženja oziroma škodljivih vplivov na okolje na sploh kot preprečevanje nezadostnega čiščenja odpadne vode, če bi preko kanalizacije odpadna voda nekontrolirano pritekala v čistilno napravo in s tem zmanjševala učinek njenega delovanja. Obveznost tožeče stranke ob tem gotovo ni nepomembna, saj ji je zaupana gospodarska javna služba izvajanja čiščenja komunalne odpadne vode (upravljanja čistilne naprave), zato v njeno sfero sodijo vse obveznosti, ki se nanašajo na ta del, ki v naravi predstavlja zaključek kanalizacijskega sistema.
dokaz z izvedencem - odlagališče odpadkov - trditvena in dokazna podlaga - sporna podlaga in višina zahtevka
Iz nobene okoliščine ni razvidno, da angažirani izvedenec ni razpolagal z zadostnim strokovnim znanjem in izkušnjami. Drugačno pritožbeno zavzemanje ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je angažiranemu izvedencu utemeljeno sledilo, saj je svoje delo (op. ob pomanjkljivi dokumentaciji, ki je tožnica izvedencu ni zagotovila) opravil tako, da je logično, razumljivo in preverljivo.
Tožnica upoštevaje razloge izpodbijane sodbe tako ni izkazala že višine svoje terjatve (višine upravičenih stroškov za zapiranje odlagališča odpadkov in obratovanje v času zapiranja ter monitoringa).
Tudi, če bi bili toženki po ZVO-1 dolžni in odgovorni za sanacijo okoljske škode, je torej povsem nepojasnjeno, zakaj naj bi bili navedeno dolžni storiti na način, da je to storil upravljalec, ki mu je tožnica plačala za toženki in se sedaj želi od toženk regresirati.
Nikjer iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da sta toženki zavezani za sanacijo odlagališča, ampak je njena vsebina drugačna, in sicer, da toženki nista zavezani po splošnem načelu ZVO-1. Hkrati je dodano, da je po Uredbi o odlagališčih odpadkov, njenih predhodnicah in upoštevaje še izdano okoljevarstveno dovoljenje iz leta 2018 to obveznost upravljalca. Podlaga za konkretni tožbeni zahtevek bi bila lahko le pogodbena (npr. v ustreznem aktu o razdružitvi občin, v sklenjeni pogodbi med novonastalimi občinami, ipd...), vendar tožnica takšne podlage ni zatrjevala oziroma zatrjevane pogodbene podlage za plačilo konkretne terjatve ni izkazala.
URS člen 26, 26/1. ZPP člen 105, 269, 269/4, 286a, 286a/4, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-11. ZDOdv člen 2.
stečajni postopek - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - ravnanje stečajnega sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - vložitev pripravljalne vloge na prvem naroku za glavno obravnavo - prepozna pripravljalna vloga - zastopanje države - Državno odvetništvo - pooblastilo za zastopanje - podpis vloge - nečitljiv podpis
Sodnica in stečajni upravitelj nista ravnala v nasprotju s pravnimi pravili, zato protipravnost, kot ena izmed odškodninskih predpostavk, ni podana.
Sodišče prve stopnje je ob presoji pravočasnosti vložene vloge utemeljeno zaključilo, da je tožnik v zadnji pripravljalni vlogi navajal nova dejstva, ki bi jih lahko brez svoje krivde navedel že prej in s tem zatrjeval povsem novo podlago za odškodninsko odgovornost države. Ta pa je bila za toženko brez dvoma presenečenje. Dodatna odškodninska podlaga bi zavlekla spor, potrebna bi bila tudi preložitev naroka. Konkretna pripravljalna vloga tožnika, vložena neposredno na prvem naroku za glavno obravnavo, zato ni bila pravočasna.
OZ člen 154, 154/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
očitek protispisnosti - napačna dokazna ocena
Pritožbene trditve glede ″nasprotij med izvedenimi dokazi in ugotovitvami sodišča‶ po vsebini ne predstavljajo protispisnosti, saj se z njimi kritizira ugotovitve sodišča, katere je sodišče sprejelo na podlagi dokazne presoje. Takšne trditve pa predstavljajo trditve o zmotni dokazni oceni.