dodatek za pomoč in postrežbo - datum priznanja pravice - uživalec pokojnine
Tožnik je lahko tako šele prvi naslednji dan po prenehanju obveznega zavarovanja postal uživalec invalidske pokojnine. Samo dejstvo, da je pravica zavarovancu priznana, zaradi določila drugega odstavka 108. in 111. člena ZPIZ-2 še ne pomeni, da je zavarovanec z dnem priznanja pravice že prejemnik dajatve iz naslova te pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da opredelitev zakonodajalca „uživalec pokojnine“ sledi osnovnemu pomenu „uživalca“, še posebej na specifiko iz drugega odstavka 108. in 111. člena ZPIZ-2. Potrebno je tako ločiti zavarovanca, ki ima priznano „pravico do pokojnine“ in zavarovanca, ki že uživa prejemke oziroma dajatve iz naslova priznane pravice.
Sodišče prve stopnje je izpostavilo veliko mero odločenosti, da je obdolženec pripravljen, v izogib izgube dokaj male premoženjske vrednosti, odvzeti življenje dveh oseb, česar je utemeljeno osumljen. Nadalje pa je izpostavilo tudi obdolženčevo nepredvidljivost v njegovih ravnanjih. Te okoliščine je sodišče prve stopnje povsem ustrezno ovrednotilo in na njihovi podlagi v povezavi z objektivnimi okoliščinami utemeljeno zaključilo, da obstaja nevarnost ponovitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj. To je zlasti utemeljeno podkrepilo tudi z dejstvom, da je bilo obdolžencu zaseženo še drugo orožje in razsrelivo, za kar ni imel dovoljenja, da ga poseduje, kot tudi to, da naj bi sosedu povedal, da je glede na oborožitev sedaj brez skrbi, ker da ga nihče več ne bo "jebal". Te opazke si ni mogoče razlagati drugače, kot si jo je razlagalo sodišče prve stopnje.
Sodišče lahko odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki jih je imela nasprotna stranka in njen intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.
odškodnina za telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Okoliščina, da je tožnik škodo, nastalo v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zahteval šele v razširitvi tožbe, sama po sebi ne more kazati na to, da mu ta oblika škode ni nastala, saj sodišče dejstva (praviloma) ugotavlja na podlagi izvedenih dokazov.
dodatek za pomoč in postrežbo - najtežje prizadeti upravičenci - izvedensko mnenje
V izvedenskem mnenju je sodišče prve stopnje imelo dovolj medicinske strokovne podlage za zaključek, da je pri tožnici podana potreba po pomoči in postrežbi pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb v smislu 101. člena ZPIZ-2, saj ni zmožna samostojno opravljati nobenega od osnovnih življenjskih potreb, določenih v citirani določbi, vendar ne gre za najtežje prizadeto upravičenko v smislu tretjega odstavka 103. člena ZPIZ-2.
Stroški domske oskrbe, čeprav gre za najvišji možni razred oskrbe, ne morejo pogojevati drugačne odločitve, saj dodatek za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete ne predstavlja socialnega korektiva z upoštevanjem socialnega položaja upokojenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00055332
ZFPPIPP-UPB8 člen 14, 14/3, 14/3-1, 270, 270/1, 271, 271/1 277, 277/1, 277/4,278, 278/2, 391, 391/1, 391/2.. OZ-UPB1 člen 190, 190/3, 193, 255, 256, 256/3.. ZPP-UPB3 člen 319, 319/1.. URS člen 14.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - res iudicata - neodplačna razpolaganja - odškodnina zaradi telesnih poškodb ali bolezni - vrnitveni zahtevek - čas nastopa insolventnosti - zakonske zamudne obresti
Stečajni dolžnik je s svojim neodplačnim razpolaganjem zavestno ravnal v smeri odtujitve svojega premoženja zaradi izognitve plačilu terjatve tožeče stranke. Takšno ravnaje v škodo upnikov pa je izpodbojno tudi v primeru, da je stečajni dolžnik šele s tem zakrivil svojo insolventnost.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/3, 48, 240, 240/2. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3. GZ-1 člen 13. SPZ člen 256, 256/1, 256/3, 264, 264/1.
začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve - prenos stavbne pravice - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - konkretizirano ugovarjanje - subjektivna nevarnost - verjeten obstoj neznatne škode
V položaju prezadolženosti bi ravnanje dolžnika, ki bi razpolagal s stavbno pravico oziroma bi jo obremenil, predstavljalo kršitev 34. člena ZFPPIPP. Dolžniku se zato z začasno odredbo prepoveduje ravnanje, ki bi bilo v nasprotju z določbami ZFPPIPP, torej protipravno. V takem primeru omejitev razpolagalnega upravičenja imetniku upravičenja ne more povzročati (pravno priznane) škode.
obnova postopka - napačen pravni pouk - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - izločitev sodnika - pavšalne pritožbene navedbe
Po 10. tč. 394. člena ZPP se postopek na predlog stranke lahko obnovi, če ta zve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Gre za stara nova dejstva, ki so obstajala pred pravnomočno zaključenim postopkom, vendar pa stranka zanje iz upravičenih razlogov ni vedela in jih ni mogla uporabiti. V ta obnovitveni razlog ni mogoče šteti sodne prakse, kot zmotno meni pritožnik. Sodba Psp 562/2013 ne predstavlja starih novih dejstev iz 10. tč. 394. člena ZPP, zato pri uveljavljanju obnove pravnomočnega postopka v predmetni zadevi pravno sploh ni relevantna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00055398
ZPP člen 215, 226, 226/1, 226/2, 339. 339/3, 339/2-14, 339/2-15.
dobava materiala - naročilo in prevzem blaga - ponudba - mednarodni tovorni list (CMR) - dogovor - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pojem protispisnosti - dokazovanje z listinami - overjen prevod - neprevedena listina v tujem jeziku - uporaba pravila o dokaznem bremenu - odločilna dejstva
Vrhovno sodišče RS je že večkrat pojasnilo, da gre za kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP le v primeru tehničnih napak pri prenosu vsebine listin ali zapisnikov o izvedbi dokazov v razloge sodbe (ko se sodišče torej še ni vrednostno opredelilo do povzetega dokaza). Ugotovitev, da so listine prevedene, pa tovrstne tehnične napake v prenosu vsebine ne predstavlja.
Stranka, ki predlaga dokaz z listino, mora to listino tudi predložiti. Listini, sestavljeni v tujem jeziku, mora biti priložen tudi overjen prevod (prvi in drugi odstavek 226. člena ZPP). Če stranka ne izpolni predložitvenega bremena, sodišče dokaza z listino ne bo moglo izvesti. Posledice te strankine opustitve bodo torej v tem, da sodišče dokaza s to listino ne bo izvedlo. Kaj bo to pomenilo za položaj te stranke, je odvisno od konkretnih okoliščin. Če bo listina edino dokazno sredstvo, potem zatrjevano dejstvo ne bo dokazano, posledica pa bo odločitev po pravilih o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Če pa bodo na razpolago še drugi dokazi, bo stranka lahko uspela z izvedbo teh dokazov.
Ker tožena stranka v postopku ni zatrjevala, da konkretnih naročil, katera je tožeča stranka specificirala in jih predložila (in iz katerih izhaja tako cena kot tudi vrsta in količina materiala), ni podala, niti ni nasprotovala cenam iz ponudbe, prvostopenjsko sodišče po presoji pritožbenega sodišča ni bilo dolžno posebej ugotavljati, ali morebitni dogovor o količini in ceni obstoji. Očitek kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v nasprotju s pritožbeno grajo ni utemeljen. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi mednarodnih tovornih listov poleg tega ugotovilo še, da je bil naročeni material toženi stranki tudi dobavljen in da je tožena stranka v priloženi elektronski pošti navedla, da bo plačala celoten dolg (vtoževano terjatev) ter da tožena stranka spojk ni plačala, iz obrazložitve izpodbijane sodbe tako izhajajo vsi odločilni razlogi, na podlagi katerih je le-to ugodilo tožbenemu zahtevku.
Tožena stranka je pri izračunu višine pokojnine pravilno izhajala iz zakonsko določenega maksimalnega zneska pokojninske osnove. Dejanska izračunana pokojninska osnova je namreč bistveno presegala zakonski maksimum določen v drugem odstavku 36. člena ZPIZ-2. Tudi, če bi tožnik dokazal, da je bil izračun dejanske pokojninske osnove nepravilen, to na višino njegove pokojnine ne bi imelo nobenega vpliva.
Tožeča stranka je torej soglašala z izpolnitvijo pogodbene obveznosti tožene stranke vse do 20.5.2019, oziroma 26.6.2019, ko je odstopila od pogodbe. Tako že iz navedb tožnika izhaja, da kršitve pogodbene obveznosti in zamude vse do 26.6.2019, ko je tožnik odstopil od pogodbe, ni bilo.
Protipravnega ravnanja tožene stranke torej vse do 26.6.2019 ni bilo.
Ker protipravnega ravnanja tožene stranke vse do 26.6.2019 ni bilo, tudi ni odškodninske obveznosti. Od 26.6.2019 dalje pa je pogodba razvezana in neizpolnitev pogodbe ni več nedopustno (protipravno) dejanje. Nastopijo reparacijski zahtevki (111. člen Obligacijskega zakonika). Zahtevek tožeče stranke za plačilo izgubljenega dobička za čas od 1.1.2018 do 31.8.2019 v višini 4.314,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.5.2020 dalje do plačila, je tako ob pravilni uporabi materialnega prava potrebno kot neutemeljen zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056367
URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 31, 31/1. ZPP člen 319.
pravica do popravka objavljenega besedila - objava popravka - kolizija ustavnih pravic - varstvo osebnostnih pravic - svoboda izražanja - svobodna gospodarska pobuda - povprečen bralec - razlogi za odklonitev objave popravka - dolžnost objave popravka - vezanost tožene stranke na sodbo prvostopenjskega sodišča - vezanost na pravnomočno sodbo sodišča - pravnomočnost sodbe - nastop pravnomočnosti
Popravek se mora nanašati na bistveno vsebino prispevka.
Tožnikova zahteva za objavo popravka ne vsebuje le golega zanikanja ali celo potrjevanja zapisanega. Popravek izpodbija in bistveno dopolnjuje navedbe v članku. S popravkom tožnik vsebinsko zanika vandaliziranje in grožnje. Zanikanje dopolnjuje z bistvenimi podatki, ki njegovo udeležbo na protestih postavljajo v drugačen kontekst, kot ga je povprečen bralec razbral iz spornega članka.
Objavo popravka je dopustno odkloniti, če je popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje oz. od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša.
delna oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje družbe
Ker tožeča stranka ne posluje in nima nobenega premoženja, so podani pogoji, da se jo oprosti plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nad zneskom 44,00 EUR.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika - zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika
Zaznamba sklepa o izvršbi je konkretno izvršilno dejanje, ki ga registrsko sodišče opravi po uradni dolžnosti (5. točka drugega odstavka 5. člena ZSReg, ko prejme sklep o izvršbi. Pri tem ne presoja, ali je bil ta izdan utemeljeno ali ne. O tem odloča sodišče v postopku (s pravnimi sredstvi), v katerem je bil sklep o izvršbi izdan.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 395, 395/2, 395/3. SPZ člen 230. URS člen 25.
unovčenje stečajne mase - sklep o prodaji nepremičnin - izpraznitev stanovanja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravica do pritožbe - pravica do uporabe - užitek - osebna služnost - deložacija
Pravnomočni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP, na katerem temelji izpodbijana odločitev, je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom, ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (prim. tretji odstavek cit. člena). Navedena določba se uporablja, kadar v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove stvarne pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar. Upravičenje uporabe pritožnika (in tistih, na katere pritožnik prenese izvrševanje užitka) ni izvedeno (neposredno) iz upravičenja uporabe, vsebovanega v lastninski pravici na nepremičnini, pač pa iz upravičenja uporabe, ki ga vsebuje užitek. Izpraznitveni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP se nanaša na osebe, ki upravičenje uporabljati (prodajano) nepremičnino črpajo iz dolžnikove lastninske pravice. Navedena določba se ne prilega dejanskemu stanju v tej zadevi. Dolžnica ne more sama izprazniti celotne nepremičnine in je prazne oseb in stvari izročiti upravitelju, saj bi s tem posegla v služnost užitka A. A., ki mu daje pravico nepremičnino uporabljati kot tudi njeno izvrševanje prenesti na drugega in glede katerega ni odločeno, da se mora izseliti in izpraznjeno nepremično izročiti upravitelju. Upravitelj v tej situaciji ne more opraviti izvršilnih dejanj deložacije, katere namen je prevzeti stanovanjsko hišo, izpraznjeno oseb in stvari.
gospodarski spor majhne vrednosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev tožbe - poziv na vložitev odgovora na tožbo in opozorilo o posledicah pasivnosti toženca - neprerekane navedbe - nesporno dejansko stanje - sodba brez glavne obravnave - neizvedba naroka - oprava naroka na zahtevo strank - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank
Toženka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da tožnika ne pozna in da meni, da je prišlo do napake. Temu ugovoru je tožnik nasprotoval z dopolnitvijo tožbe, v kateri je navedel vsa (v 2. točki zgoraj povzeta) dejstva, s katerimi je utemeljil tožbeni zahtevek, toženka pa na to dopolnitev tožbe ni odgovorila. Ker na to vlogo toženka ni odgovorila, je zmotno pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo obravnave niti ni zaslišalo pravdnih strank. Odločilnih pravnih dejstev, navedenih v dopolnitvi tožbe, toženka sploh prerekala ni. Upoštevajoč v prvostopenjski sodbi citirani določili 452. in 453. člena ZPP zato ni bilo ne potrebe ne podlage, da bi sodišče izvedlo glavno obravnavo in na njej zasliševalo pravdne stranke.
Razlaga, po kateri bi si stranka od nasprotne stranke v postopku izgovorila povrnitev sodne takse, nato pa bi bila njenega plačila (še naprej) oproščena in bi ta strošek namesto nje kril proračun, bi pomenila zlorabo instituta oprostitve plačila sodne takse.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in obrazložilo, da v civilnem postopku obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, in da ni možno odločati o tem, kako naj odloči sodnik v nekem drugem sodnem postopku.
SPZ člen 9. ZIZ člen 55. ZPP člen 212, 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - nevknjižena lastninska pravica - pogodbena hipoteka - kolizija pravic - domneva dobre vere - trditveno in dokazno breme - pritožbene novote
Trditveno in dokazno breme glede slabe vere je bilo na dolžnici, saj se dobra vera domneva (9. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ), ta pa glede tega v ugovoru ni podala konkretnih navedb, čemur je nenazadnje pritrdila sama v pritožbi. Zgolj trditve, da je šlo za posel, ki je presegal redno upravljanje s skupnim premoženjem in da ne gre za njen dolg, ne zadoščajo. Dolžnica bi morala navesti konkretne okoliščine, ki bi lahko utemeljile dvom banke v podatke zemljiške knjige o lastništvu.
Pravna podlaga za odločitev je podana v ZZSV, ki določa, da ima državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ, pravico do dodatka k pokojnini po tem zakonu. Njegov namen je zagotavljanje minimalne socialne varnosti slovenskim državljanom, ki stalno živijo v Republiki Sloveniji, pokojnino pa prejemajo iz ene od republik nekdanje SFRJ. Glede na določbe ZZSV, ki jih je pravilno citiralo že sodišče prve stopnje, se ta dodatek za upravičence, upokojene do septembra 1991, odmeri od osnove, ki se določi v znesku pokojnine, ki je upravičencu šla za september 1991 ter preračuna v slovenske tolarje v razmerju 1:1, ki se nato valorizira enako kot slovenske pokojnine. Vendar ne gre za določitev slovenske pokojnine, pač pa za določitev osnove za obračun, ki ohranja realno vrednost pokojnine, takrat še primerljive s slovenskimi oziroma pokojninami odmerjenimi pri ZPIZ Slovenije.