OZ člen 3, 990, 996, 1000, 1000/1, 1000/1-8, 1001, 1001/3, 1002, 1002/1. ZPP člen 8.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - izpolnitev obveznosti - družbena pogodba (societas) - delitev dobička - delitev koristi - razmerja med družbeniki - ustna pogodba - dokazna moč listine - dokazna ocena
Zakon ne predpisuje nobene obličnosti za veljavnost družbene pogodbe, zato je ta lahko tudi ustna, takšni pa so seveda lahko tudi vsi dogovori med družbeniki.
ZZK-1 člen 38, 38/3.. ZUreP-2 člen 189, 190.. ZUreP-1 člen 86.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - predkupna pravica občine na nepremičninah - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - potrdilo občine o neuveljavljanju predkupne pravice - uveljavljanje predkupne pravice
Ker občina predkupne pravice pri pravnem poslu, ki je podlaga predlaganemu vpisu, v nobenem primeru ne more uveljaviti, na drugi strani tudi ne obstoji obveznost omogočiti uveljavitev predkupne pravice. Zato predlogu za vpis ni treba predložiti tudi potrdila iz tretjega odstavka 38. člena ZZK-1.
listine v izvirniku - uveljavljanje zahtevka v pravdi - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - splošni skupni del
Ne domnevni lastnik ne njegov upnik sodišču kljub pozivu nista predložila ustreznih listin, ki bi izkazovale pridobitev lastninske pravice na stanovanju. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da bo morala zainteresirana oseba svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljati v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju, ta del pa vpisalo kot splošni skupni del stavbe.
OZ člen 190, 190/1. ZZZDR člen 196. DZ člen 252, 252/1.
začasni skrbnik denacionaliziranega premoženja - stroški skrbnika - neupravičena obogatitev - prejem koristi brez pravne podlage - odmena za koristi od denacionalizacijskega premoženja
Res je, kot poudarja pritožba, da toženec denacionaliziranega premoženja v začasno upravo ni pridobil brez pravne podlage; slednjo namreč predstavlja sklep o imenovanju za skrbnika. Zagotovo pa ni nobene podlage, da bi smel toženec obdržati vse koristi, ki jih je pridobil kot skrbnik tega premoženja. V izpodbijani sodbi je obširno in pravilno obrazloženo, da je toženec te koristi dolžan deliti s tožnikom kot sodedičem. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju bi moral toženec kot dober gospodar obračunati vse prejemke in izdatke v zvezi z denacionaliziranim premoženjem v času, ko je opravljal funkcijo skrbnika, nato pa razliko v sorazmernem delu prepustiti tožniku. Ker tega ni storil, je tožnika neupravičeno prikrajšal.
Čeprav je toženec za plačilo terjatve denacionalizacijskega zavezanca založil svoja denarna sredstva, ni upravičen do njihovega celotnega povračila. Za obveznosti v zvezi z denacionaliziranim premoženjem namreč odgovarjata oba dediča in ne le tožnik. Toženec ni upravičen niti do zahtevane revalorizacije izplačanih zneskov, saj za to ni pravne podlage.
Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je tožnik kot skrbnik upravičen do nagrade za opravljeno delo. Brez izrecnega dogovora o nagradi sme skrbnik zahtevati le povračilo upravičenih stroškov, ki jih je imel pri opravljanju svojih skrbniških dolžnosti (196. člen ZZDR; smiselno enako 252. člen zdaj veljavnega DZ). Skrbnikova zahteva za povrnitev stroškov pa mora biti opredeljena in ni dovolj le navedba ocene višine stroškov.
ustalitev pristojnosti - poprava vrednosti spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom
Do ustalitve pristojnosti pride le v primeru, če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ne pa tudi, če ga zviša oz. če se ugotovi, da gre za višjo vrednost spornega predmeta, ki narekuje pristojnost okrožnega sodišča, namesto okrajnega.
vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku
Pogoj za obravnavo prepozne pritožbe tudi po tretjem odstavku 36. člena ZNP-1 ni izpolnjen, saj bi bile s tem lahko prizadete pravice predlagateljice, ki se, kot izhaja iz njenega odgovora na pritožbo, ne strinja z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa. Nasprotni udeleženec tudi ni zatrjeval, še manj pa izkazal, da pritožbe ni mogel vložiti pravočasno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054557
ZKP člen 25, 25/1-2, 36, 36/3, 269, 269/1-4, 270, 270/2, 371, 371/1-6. KZ-1 člen 7.
stvarna pristojnost - kršitev pravil o stvarni pristojnosti - krajevna pristojnost sodišča - procesna ekonomija - ustalitev pristojnosti - poprava obtožnice - vročitev obtožnice - faze postopka - začetek glavne obravnave - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
Sodišče se lahko za krajevno nepristojno izreče le v določenih fazah postopka (v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZKP le do pravnomočnosti obtožnice). Stvarna pristojnost pa po drugi strani uživa višjo stopnjo varstva in mora nanjo sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka. Izjemoma se zaradi razlogov procesne ekonomičnosti stvarna pristojnost ustali, če okrožno sodišče (kot bolj usposobljeno) med glavno obravnavo ugotovi, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče, saj takrat okrožno sodišče samo nadaljuje postopek. V obravnavanem primeru se bi torej stvarna pristojnost ustalila šele z začetkom glavne obravnave, torej ko bi sodeči/razpravljajoči senat okrožnega sodišča pričel prvi narok glavne obravnave.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - načelo akuzatornosti - predlog državnega tožilca - vezanost sodišča na predlog - kategorije motornih vozil
Sodišče mora, ko odloča o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, odločati v mejah predloga upravičenega tožilca, sicer odločanje sodišča ni skladno z domnevo nedolžnosti ter prvim odstavkom 137. člena ZKP, saj sodišče nadomesti trditveno in dokazno breme upravičenega tožilca z lastno presojo in v delu odločitve glede začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki presega predlog upravičenega tožilca, dejansko odloča po uradni dolžnosti oziroma brez predloga upravičenega tožilca.
OZ člen 147, 147/2, 148, 148/1, 148/2. ZOFVI člen 49.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - mobing - zloraba položaja - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost šole - odgovornost pravne osebe - ravnatelj osnovne šole - ravnatelj - organi javnih vrtcev in šol - delavec - odškodninska odgovornost ravnatelja šole
Šola je pravna oseba in ravnatelj je del njenega personalnega substrata. Kdo so organi šole, določa ZOFVI v 2. oddelku IX. poglavja. Med njimi je, poleg sveta šole, direktorja in kolegija, tudi ravnatelj šole. Pravna oseba lahko nastopa navzven le preko svojih organov. Ravnanje organa zato velja za ravnanje same pravne osebe, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Kadar organ pravne osebe pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij povzroči škodo tretji osebi, mora po prvem odstavku 148. člena OZ škodo povrniti pravna oseba.
Za obravnavano škodo, ki naj bi nastala tožniku, torej ni neposredno odgovoren toženec, ampak zanjo odgovarja šola. Pri tem ni bistveno, da naj bi toženec sporna dejanja na škodo tožnika storil namenoma. Za toženca namreč ne velja določilo drugega odstavka 147. člena OZ, po katerem ima oškodovanec v takem primeru pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca. Kot že navedeno, je ravnatelj organ šole in ne njen delavec. Toženca bi zato lahko, ob izpolnjenjih pogojih iz drugega odstavka 148. člena OZ, doletela kvečjemu regresna obveznost do šole.
Pritožbeno stališče, da naj bi toženec nastopal v dveh vlogah, torej tudi kot delavec, zaposlen pri delodajalcu, je zgrešena. Res je ravnatelj po prvem odstavku 49. člen ZOFVI hkrati pedagoški vodja in poslovodni organ šole, vendar ni mogoče spregledati, da obe navedeni funkciji opravlja v vodstveni vlogi kot organ šole.
OZ člen 169, 174, 174/2. ZPP člen 2, 40, 254, 254/3, 216, 216/1, 339, 339/2-12.
odškodnina za tujo pomoč - nadomestilo za tujo nego in pomoč - imenovanje drugega izvedenca - stalna pomoč in oskrba - trajna invalidnost oškodovanca - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - pravica do popolne odškodnine - prekoračitev tožbenega zahtevka - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - določitev vrednosti spornega predmeta - doživljenjska renta
Čeprav ima tožnik brez dvoma pravico do popolne odškodnine (169. člen OZ), pa ta krije samo tiste stroške v zvezi s tožnikovo nego, oskrbo in varstvom, ki se ne izmikajo presoji o njihovi razumnosti, upoštevaje vse okoliščine obravnavanega primera. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje navedeno zahtevo ustrezno upoštevalo, saj je višino mesečne rente odmerilo tako, da ta bistveno ne odstopa od cene najdražje institucionalne oskrbe, hkrati pa v razumnem obsegu pokriva tožnikove povečane potrebe.
ZPP-UPB3 člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1.. ZOdv člen 15.
obnova pravdnega postopka - obvezno zastopanje po odvetniku
V konkretnem primeru bi moral odvetnik v imenu in za račun tožnice1 sestaviti predlog za obnovo postopka, zlasti pa bi moral na to vlogo dati svoj žig in svoj podpis (15. člen Zakona o odvetništvu – ZOdv). Oprava pravdnega dejanja po odvetniku namreč pomeni, da ga v imenu in za račun stranke opravi odvetnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00054143
ZIZ člen 42, 42/3. ZPP člen 274. ZD člen 163. ZUP člen 179, 179/2, 179/3, 180a, 180a/4. URS člen 155.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - dodatni sklep o dedovanju - prepoved povratne veljave zakona - pravovarstveni interes - uradna evidenca - zavrženje predloga
42. člen ZIZ se po uveljavljeni sodni praksi ne uporablja le v primerih razveljavitve potrdila o izvršljivosti, temveč tudi pravnomočnosti, in sicer v vseh civilnih postopkih, med katere spada tudi zapuščinski postopek.
Določilo tretjega odstavka 42. člena ZIZ je stopilo v veljavo šele z novelo ZIZ-L, ki se je pričela uporabljati 25. 3. 2018, zato se na obravnavani primer zaradi splošne prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave RS ne more nanašati.
Vsakdo, ki v sodnem postopku zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist oziroma da se bo izboljšal njegov pravni položaj.
Dedinja v svojem predlogu potrjuje, da je dodatni sklep o dedovanju prejela in se zoper odločitev ni pritožila. Zahteva le, da sodišče datum pravnomočnosti popravi s 6. 9. 2016 na 3. 9. 2016, pri tem pa ne pojasni, v čem bi predlagana sprememba vplivala na njen položaj v postopku oziroma kakšen je njen pravovarstveni interes.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00069902
KZ-1 člen 75, 240, 240/1, 240/2, 245, 245/1. ZKP člen 105.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje pranja denarja - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - višina protipravne premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - obrazložitev odločitve
Obtoženi A. A. je neupravičeno odobril plačilo računa družbi E. v znesku 207.600 EUR, ki vključuje tudi DDV v znesku 34.600,00 EUR. Pritožnika imata prav, da zneska DDV pri izračunu premoženjske koristi oziroma škode ni mogoče upoštevati. Za družbo Č. kot davčno zavezanko za DDV je bil znesek DDV odbitna postavka (vstopni DDV), zato ji v tej zvezi ni mogla nastati nobena škoda, družba E. pa s prejemom zneska DDV, ki ga je v okviru računa plačala družba Č., ni pridobila nobene premoženjske koristi, saj je znesek DDV treba odvesti davčnemu organu. Višino pridobljene protipravne premoženjske koristi oziroma povzročene škode tako lahko predstavlja le znesek brez vštetega zneska DDV po računu družbe E., to je znesek 173.000,00 EUR.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v obravnavanem primeru obrazložitev odločitve o premoženjskopravnem zahtevku ne ustreza navedenim zahtevam 22. člena Ustave. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje obveznost obtožencev glede plačila premoženjskopravnega zahtevka obrazložilo s tem, da sta obtoženca povzročila škodo in da je podlaga za prisojo premoženjskopravnega zahtevka njuna kazenska odgovornost, ki pa, kot je bilo že opozorjeno, sama po sebi ne zadostuje za nastop civilnopravnih posledic. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da so za presojo škode upoštevne določbe OZ o povrnitvi škode, vendar pa zgolj ta navedba za obrazložitev odločitve o premoženjskopravnih zahtevkih ne more zadostovati. Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti, za katero vrsto odškodninske odgovornosti naj bi šlo, katere so predpostavke te odgovornosti in zakaj so v konkretnem primeru podane.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - pravni interes za pravdo - izvršilni postopek - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - ugovor zoper izvršilni naslov
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da v zvezi s terjatvami, glede katerih že tečejo izvršilni postopki, ni podlage za napotitev na pravdo oziroma prekinitev zapuščinskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054218
OZ člen 287. ZPSPP člen 27, 27/2.
najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje najemne pogodbe - najemnina - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja izpolnitve - trditveno in dokazno breme - pravilen račun in sklic - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena
Tožeča stranka je v tožbi podala svoj način vračunavanja delnih izpolnitev, ki pa mu je tožena stranka v odgovoru konkretno oporekala in podala svoj način. S tem je prevalila procesno trditveno in dokazno breme nazaj na tožečo stranko, ki bi morala pojasniti zakaj način vračunavanja tožene stranke ni bil pravilen oz. kako je ona upoštevala te izpolnitve. Na te trditve ni konkretno odgovorila, na podlagi zbranega gradiva pa se nikakor ni bilo mogoče prepričati o višini zahtevka, zaradi česar je po višini nesklepčen.
Najemna pogodba sklenjena za določen čas preneha s potekom časa, brez da bi bilo potrebno kakšno dejanje strank. V odsotnosti trditev, da bi tožena stranka uporabljala poslovni prostor tudi po tem, ni mogoče govoriti o avtomatičnem podaljšanju najemne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00056510
OZ člen 6, 131, 404, 404/1, 768, 768/1. ZPP člen 25, 112. ZFPPIPP člen 231, 440, 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/10. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost odvetnika - protipravno ravnanje odvetnika - neskrbno ravnanje odvetnika - zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnika - vložitev tožbe na nepristojno sodišče - spor o stvarni pristojnosti - odvetnik kot pooblaščenec za zastopanje - zavrženje tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe - kršitev obveznosti iz mandatne pogodbe - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - nastanek materialne škode - verjetnost uspeha v pravdni zadevi - pravica izpolnitelja do povračila - izbris družbe iz registra - aktivni družbenik izbrisane družbe - poslovodja - odgovornost aktivnega družbenika - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - trditvena podlaga zahtevka
Čeprav pritožbeno sodišče drugače kot nižje sodišče presoja, da je odvetnikovo ravnanje protipravno, da torej ni pokazal v prvotni pravdi skrbnosti, ki se pričakuje od kvalificiranega pooblaščenca, je zavrnitev zahtevka pravilna, saj se je strinjati z zaključkom nižjega sodišča, da tožnik s tožbo, tudi če bi bila v delu, kjer je zahteval plačilo zneskov iz naslova plač, regresa, božičnice, odškodnine zaradi konkurenčne klavzule in odpravnine, pravočasno vložena na delovno sodišče, ne bi uspel.
Odvetnikova odškodninska odgovornost predstavlja posebno vrsto civilnopravne odgovornosti, ki se rešuje v skladu s splošnimi pravili o odškodninski odgovornosti ter po pravilih, ki urejajo mandatno pogodbo. Kot lex specialis pravno podlago dopolnjujejo pravila Zakona o odvetništvu, Statuta Odvetniške zbornice Slovenije in Kodeksa poklicne etike Odvetniške zbornice Slovenije. OZ civilno odgovornost za škodo, ki jo odvetnik povzroči stranki pri svojem delu, ureja po pogodbenem temelju (mandat), osrednje vprašanje njegove odgovornosti pa je standard dolžne skrbnosti. Odvetnik praviloma ne prevzame obveznosti za uspeh; njegova dolžnost je, da uporabi vse svoje profesionalno znanje za dosego določenega rezultata, da torej ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ), ki kot merilo postavlja tipično, običajno, normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja.
Dejstvo, da je moralo o pristojnosti nazadnje po štirih letih odločiti Vrhovno sodišče RS, ne pomeni, da zaradi tega odvetniku ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti pri izbiri sodišča. Če sta bili dve sodišči v sporu glede pristojnosti, še ne pomeni, da je s tem odvetnik razbremenjen odgovornosti za vložitev tožbe na nepristojno sodišče.
Tožnik je od pravnega naslednika izbrisane družbe (delodajalca) poleg plačila zneskov, ki jih je tožnik plačal upnikom izbrisane družbe v več izvršilnih postopkih, zahteval tudi plačilo zneskov iz naslova plač, regresa, božičnice, odškodnine zaradi konkurence in odpravnine. Ker je bil tožnik tudi poslovodja in družbenik izbrisane družbe, je bila situacija res specifična in je omogočala različno pravno presojo, vendar bi se povprečno skrben odvetnik moral vsaj vprašati, kaj to pomeni za stvarno pristojnost oziroma izbiro sodišča. Od skrbnega odvetnika bi se pričakoval razmislek, ali to morda pomeni, da gre za spor med družbeniki; ali pa, ker gre za plače, v tem delu za individualni delovni spor; ali je res odločilno le, da odgovornost družbenikov izbrisane družbe ureja ZFPPIPP ipd. Da bi odvetnik pred vložitvijo tožbe o temelju terjatve sploh razmišljal, bil v dilemi in se po tehtnem premisleku ob odsotnosti primerljivih primerov v sodni praksi odločil za pristojnost Okrožnega sodišča v Murski Soboti, v postopku ni bilo niti zatrjevano. Še več, odvetnik je zaslišan na glavni obravnavi povedal, da se s temeljem terjatve sploh ni ukvarjal in da ni imel nobenih pomislekov glede pristojnosti.
Ena od predpostavk za nastanek odškodninske odgovornosti je obstoj vzročne zveze med odvetnikovim neskrbnim ravnanjem in nastalo škodo. Oškodovanec (tožnik) mora poleg škodnega dogodka (okoliščine, da je njegov odvetnik v prvotni pravdi tožbo vložil na nepristojno sodišče, zaradi česar je bila v nadaljevanju postopka zavržena kot prepozna) in nastale škode, dokazati tudi vzročno zvezo med odvetnikovo opustitvijo dolžne skrbnosti in škodo, ki naj bi tožniku zaradi tega nastala. Sodišče mora kot predhodno vprašanje ugotoviti, ali bi pravočasna vložitev tožbe na pristojno sodišče tožniku prinesla uspeh v postopku. Treba je hipotetično presoditi, kako bi se prvotni postopek s pretežno verjetnostjo končal.
Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti, so aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjali za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, je odgovarjal za tiste obveznosti iz prvega stavka tega odstavka, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika (šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP).
Postavlja se vprašanje, ali lahko aktivni družbenik z 10 % deležem v družbi, ki je hkrati poslovodja izbrisane družbe in ima terjatev do te družbe, uveljavlja plačilo te terjatve od drugega aktivnega družbenika z golim sklicevanjem na določbe šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP oziroma ali te določbe sploh lahko predstavljajo materialno pravno podlago tožbenega zahtevka aktivnega družbenika zoper drugega aktivnega družbenika.
Namen instituta izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije in posledična solidarna odgovornost aktivnih družbenikov za dolgove izbrisanih družb je (bil) torej v zaščiti upnikov, ki niso bili hkrati tudi družbeniki izbrisane družbe. Le takšni upniki, ne pa tudi družbeniki, so bili lahko v nevarnosti, da stopijo v razmerje z nedelujočo družbo oziroma z družbo, ki je bila zlorabljena za oškodovanje upnikov. Le takšni upniki lahko ob izpolnjenih pogojih iz šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP od aktivnega družbenika zahtevajo plačilo svojih terjatev. V nasprotju z namenom zakona bi bilo, če bi se aktivnega družbenika izbrisane družbe obravnavalo enako kot upnike izbrisane družbe, ki so kot „tretje osebe“ vstopali v razmerja z družbo. Še posebej to velja za aktivnega družbenika, ki je bil hkrati poslovodja in kot tak v izbrisani družbi z omejeno odgovornostjo edini, ki bi lahko predlagal začetek stečajnega postopka, s čimer bi lahko celo preprečil pravne posledice izbrisa nedelujoče družbe (prim. 2. točko sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP).
Po presoji pritožbenega sodišča je pretežno verjetno, da tožnik zaradi prej ugotovljenih dejstev in ob tem, da v prvotni pravdi ni ponudil nobenih trditev glede morebitne krivde večinskega družbenika za izbris družbe D., d. o. o., oziroma ni trdil, da mu je večinski družbenik preprečil preprečil izvedbo postopka redne likvidacije ali uvedbo stečajnega postopka (kar bi preprečilo izbris), v prvotnem postopku ne bi uspel. Presoja hipotetičnega tožnikovega uspeha v prvotni pravdi je res nekoliko otežena, ker je bila tožba zavržena in se sodišče še ni spustilo v obravnavanje glavne stvari, vendar že tožba in prva pripravljalna vloga (v priloženem spisu Delovnega sodišča v Mariboru, Zunanjega oddelka v Murski Soboti Pd 71/2015) nudita zadostno oporo za zaključek o tem, kako je tožnik začrtal trditveni okvir spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00054048
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3, 273, 273/1. ZGD-1 člen 482, 482/1.
kršitev načela kontradiktornosti postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - očitek protispisnosti - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovanje ugotovitvenega zahtevka z začasno odredbo - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - kasneje odpadla pravna podlaga - članske pravice družbenika - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža v družbi - zaznamba pravnega dejstva
Kot je sodišče druge stopnje že poudarilo v svoji prvi odločbi I Cpg 137/2021 z dne 2. 9. 2021, nevarnost, da sodne odločbe ne bo mogoče izvršiti, ni edina okoliščina, ki ogroža terjatev. Terjatve oziroma pravice strank lahko ogroža tudi možnost, da še tekom sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Med drugim sodno varstvo ne more doseči svojega namena, če osebi, ki to varstvo zahteva, že v teku sodnega postopka nastane težko nadomestljiva škoda (primerjaj drugo alinejo drugega odstavka 272. člena ZIZ). In prav preprečitvi nastanka takšne škode so namenjene regulacijske začasne odredbe, s katerimi se zavaruje obstoječe stanje oziroma obstoječa pravna sfera pred grozečim nasiljem oziroma težko nadomestljivo škodo. Ker takšna začasna odredba ni namenjena zavarovanju bodoče izvršbe, lahko do njene izdaje (načelno) pride tudi pri ugotovitvenih in oblikovalnih zahtevkih (VS RS II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008). Po stališču sodne prakse in teorije1 je takšno začasno odredbo mogoče izdati tudi, če je izpolnjena predpostavka iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.
To pa pomeni, da je z izdajo sodbe VSRS II Ips 49/2020 z dne 21. 4. 2021, s katero je bil zahtevek na razvezo Pogodbe o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža, sklenjene v notarskem zapisu SV 566/2013 z dne 29. 8. 2013, zavrnjen, odpadla pravna podlaga, na podlagi katere se je druga toženka 27. 1. 2020 vpisala kot družbenica prve toženke s poslovnim deležem 7.500,00 EUR. Po oceni pritožbenega sodišča je tožnik že s trditvami o odpadli pravni podlagi in o tem, da druga toženka zaradi sodbe VSRS ni bila več upravičena sprejemati kakršnikoli sklepov v zvezi s prvo toženko, izkazal verjeten obstoj terjatve - da so sklepi druge toženke, ki so bili sprejeti v nasprotju s tem, neobstoječi, brez učinka (nični). Presoja, da temu ni tako in da je druga toženka oba sklepa o povečanju osnovnega kapitala veljavno sprejela, pa bo predmet nadaljnjega kontradiktornega postopka.
In s slednjim zaključkom soglaša tudi pritožbeno sodišče. Čeprav začasne odredbe v zavarovanje ugotovitvenega zahtevka ni mogoče izdati zaradi verjetnega izkaza, da bo dolžnik pretrpel le neznatno škodo (predpostavka iz tretjega odstavka 270. v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ), ampak le v primeru izpolnjenih predpostavk iz druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, sodišče druge stopnje pritrjuje stališču izpodbijanega sklepa v točki 24 obrazložitve, da je prav zaradi trditev toženk v ugovoru, ki so povzete v točki 23 tega sklepa, verjetno izkazano, da toženki z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpeli hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez njene izdaje nastale tožniku, ki zoper dobrovernega tretjega ne bi imel ustreznega pravnega varstva. Teh zaključkov pritožnici izrecno ne grajata, vztrajata pri tem (predvsem druga toženka), da nepremičnine in poslovnih deležev nimata namena odtujiti, kar pa ne more biti razlog za sprejem drugačne odločitve.
dve odpovedi - nezakonitost odpovedi - pravni interes za tožbo - sodno varstvo - pravnomočno razsojena stvar
Četrti odstavek 24. člena ZJU določa, da je zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe. Glede na to, da sam zakon daje delavcu oziroma javnemu uslužbencu pravico do sodnega varstva, se pravni interes predpostavlja, in sicer neodvisno od tega, če je javnemu uslužbencu pred izdajo sklepa komisije za delovno razmerje delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo.
Sodišče prve stopnje je odpoved utemeljeno presojalo po vsebini, pri čemer je pravilno kot bistveno izpostavilo dejstvo, da je tožniku delovno razmerje pri toženki dne 4. 5. 2020 prenehalo. Po tem datumu učinkujoča (druga) odpoved nima pravnih učinkov (je nezakonita), saj delovnega razmerja, ki ne obstaja več, ni mogoče (ponovno) odpovedati.
Pritožbeno sodišče drugače od pritožnika ocenjuje, da ima opisano kaznivo dejanje vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja, pri čemer je v opisu kaznivega dejanja vsebovan tudi očitek, da bi obtoženec iz stanovansjke stavbe na naslovu "..." izvršil tatvino vrednejših predmetov, kar pa mu ni uspelo, saj ga je s kraja dejanja prepodil oškodovanec ter je dejanje nato ostalo pri poskusu.
denarne terjatve iz delovnega razmerja - sorazmerni del regresa za letni dopust - zamudna sodba - predpravdni stroški - neposredno sodno varstvo
Pravica do sorazmernega dela regresa pripada delavcu, ki ima pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta (četrti odstavek 131. člena ZDR-1). Slednji je urejen v 161. členu ZDR-1, ki v prvem odstavku določa, da ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Ta določba določa najmanjšo enoto, ki se upošteva pri odmeri sorazmernega letnega dopusta (in posledično regresa; en mesec zaposlitve). Določba je jasna in ne rabi posebne razlage. Ni je mogoče razumeti drugače, kot jo je sodišče prve stopnje, da se pri odmeri sorazmernega dela letnega dopusta (regresa) upoštevajo le (polni) meseci zaposlitve.