vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku
Pogoj za obravnavo prepozne pritožbe tudi po tretjem odstavku 36. člena ZNP-1 ni izpolnjen, saj bi bile s tem lahko prizadete pravice predlagateljice, ki se, kot izhaja iz njenega odgovora na pritožbo, ne strinja z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa. Nasprotni udeleženec tudi ni zatrjeval, še manj pa izkazal, da pritožbe ni mogel vložiti pravočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00056042
OZ člen 133, 133/3. ZPP člen 7, 180, 180/3.
odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - škoda, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - zadostna trditvena podlaga - navedba pravne podlage tožbenega zahtevka - prekoračitev trditvene podlage - razpravno načelo - vsebina tožbe
Tožničine trditve o odpadanju ometa in o razpokah na hiši, ki so se pojavile po škodnem dogodku in onemogočajo varno rabo hiše, je brez dvoma mogoče razumeti kot zatrjevanje škode, ki presega običajne meje. Tožnica je tako zadostila svojemu trditvenemu bremenu. Ni bistveno, da se ob tem ni izrecno sklicevala na prej navedeno zakonsko določilo.
Navedba pravne podlage po tretjem odstavku 180. člena ZPP ni obvezna sestavina tožbe. Sodišče mora zato dejstva, na katera stranka opira svoj zahtevek, vedno presoditi z vseh možnih pravnih vidikov.
Škoda, ki nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, ne izvira iz protipravnega ravnanja. Nedopustna je le škoda, ki presega običajne meje. Krivda v tem primeru ni predpostavka odškodninske odgovornosti (tretji odstavek 131. člena OZ), zato ni pomembno, ali so bila sporna gradbena dela izvršena strokovno.
OZ člen 147, 147/2, 148, 148/1, 148/2. ZOFVI člen 49.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - mobing - zloraba položaja - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost šole - odgovornost pravne osebe - ravnatelj osnovne šole - ravnatelj - organi javnih vrtcev in šol - delavec - odškodninska odgovornost ravnatelja šole
Šola je pravna oseba in ravnatelj je del njenega personalnega substrata. Kdo so organi šole, določa ZOFVI v 2. oddelku IX. poglavja. Med njimi je, poleg sveta šole, direktorja in kolegija, tudi ravnatelj šole. Pravna oseba lahko nastopa navzven le preko svojih organov. Ravnanje organa zato velja za ravnanje same pravne osebe, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Kadar organ pravne osebe pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij povzroči škodo tretji osebi, mora po prvem odstavku 148. člena OZ škodo povrniti pravna oseba.
Za obravnavano škodo, ki naj bi nastala tožniku, torej ni neposredno odgovoren toženec, ampak zanjo odgovarja šola. Pri tem ni bistveno, da naj bi toženec sporna dejanja na škodo tožnika storil namenoma. Za toženca namreč ne velja določilo drugega odstavka 147. člena OZ, po katerem ima oškodovanec v takem primeru pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca. Kot že navedeno, je ravnatelj organ šole in ne njen delavec. Toženca bi zato lahko, ob izpolnjenjih pogojih iz drugega odstavka 148. člena OZ, doletela kvečjemu regresna obveznost do šole.
Pritožbeno stališče, da naj bi toženec nastopal v dveh vlogah, torej tudi kot delavec, zaposlen pri delodajalcu, je zgrešena. Res je ravnatelj po prvem odstavku 49. člen ZOFVI hkrati pedagoški vodja in poslovodni organ šole, vendar ni mogoče spregledati, da obe navedeni funkciji opravlja v vodstveni vlogi kot organ šole.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054557
ZKP člen 25, 25/1-2, 36, 36/3, 269, 269/1-4, 270, 270/2, 371, 371/1-6. KZ-1 člen 7.
stvarna pristojnost - kršitev pravil o stvarni pristojnosti - krajevna pristojnost sodišča - procesna ekonomija - ustalitev pristojnosti - poprava obtožnice - vročitev obtožnice - faze postopka - začetek glavne obravnave - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
Sodišče se lahko za krajevno nepristojno izreče le v določenih fazah postopka (v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZKP le do pravnomočnosti obtožnice). Stvarna pristojnost pa po drugi strani uživa višjo stopnjo varstva in mora nanjo sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka. Izjemoma se zaradi razlogov procesne ekonomičnosti stvarna pristojnost ustali, če okrožno sodišče (kot bolj usposobljeno) med glavno obravnavo ugotovi, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče, saj takrat okrožno sodišče samo nadaljuje postopek. V obravnavanem primeru se bi torej stvarna pristojnost ustalila šele z začetkom glavne obravnave, torej ko bi sodeči/razpravljajoči senat okrožnega sodišča pričel prvi narok glavne obravnave.
sodba na podlagi pripoznave - pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev - pripoznava tožbenega zahtevka - predhodna korespondenca - odločitev o stroških postopka - poravnalna ponudba
V prvem odstavku 316. člena ZPP je določeno, da izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi, če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek. Toženka je tožbeni zahtevek pripoznala z odgovorom na tožbo. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je brez nadaljnjega obravnavanja izdalo izpodbijano sodbo. Pripoznava zahtevka je naslovljena na sodišče in ni treba, da se tožnik z njo pred izdajo sodbe seznani. Sodišču prve stopnje zato odgovora na tožbo tožniku ni bilo treba vročati. Izpodbijana sodba za tožnika v dejanskem in materialnem smislu tudi ne more predstavljati sodbe presenečanja.
Na podlagi ravnanja toženke pred pravdo tako nikakor ni mogoče zaključiti, da je moral tožnik za varstvo svojih interesov glede obsega in deležev na skupnem premoženju zahtevati sodno intervencijo, sporne vrednosti skupnega premoženja in načina delitve skupnega premoženja pa s predmetnim zahtevkom ni rešil.
Obseg skupnega premoženja in delež na njem ter obstoj dolga na skupnem premoženju med strankama ni sporen. Sporna je le vrednost skupnega premoženja in višina izplačila. V pravdnem postopku se rešujejo le sporna vprašanja, razdružitev skupnega premoženja pa je predmet nepravdnega postopka.
ZDOdv člen 27, 27/1, 35, 35/1, 35/1-4. URS člen 26, 134, 134/1.
zavrženje tožbe - nedovoljena tožba - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - procesna predpostavka za vložitev tožbe - materialna imuniteta sodnika - odškodninska odgovornost sodnika - sodniška imuniteta - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - pravica do povračila škode - načelo neodvisnosti sodstva
Za ravnanja, glede katerih sodnik uživa imuniteto, ki pomeni procesno oviro za vložitev odškodninske tožbe zoper njega, država odgovarja kot za lastna ravnanja. Posamezen sodnik je nosilec sodne oblasti in kot organ države v bistvu država na področju izvajanja sodne oblasti. Zato je škoda, povzročena v zvezi s takim oblastnim ravnanjem, škoda, ki jo je povzročila država.
OZ člen 3, 990, 996, 1000, 1000/1, 1000/1-8, 1001, 1001/3, 1002, 1002/1. ZPP člen 8.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - izpolnitev obveznosti - družbena pogodba (societas) - delitev dobička - delitev koristi - razmerja med družbeniki - ustna pogodba - dokazna moč listine - dokazna ocena
Zakon ne predpisuje nobene obličnosti za veljavnost družbene pogodbe, zato je ta lahko tudi ustna, takšni pa so seveda lahko tudi vsi dogovori med družbeniki.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00056420
ZVEtL-1 člen 44, 44/4, 50, 50/2. ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2, 142, 142/3. ZNP člen 31, 31/3, 35, 35/2. ZD člen 123, 123/1. SPZ člen 39, 41. ZCes-1 člen 1. ZTLR člen 28.
splošni skupni del - pripadajoče zemljišče k stavbi - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem - priposestvovanje lastninske pravice - dobrovernost - izvedeni način pridobitve lastninske pravice - izročitev nepremičnin - parkirišče - javna razsvetljava - cestno telo - javna cesta - stvar izven pravnega prometa - priporočena oddaja na pošto - dopolnilni sklep
Pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča, razen v posebej določenih izjemah, ni dopustno poseči v pravice oseb, ki so na takih zemljiščih pridobile pravice na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravnoposlovnega pridobitelja pravice.
Pripadajoče zemljišče ne posega niti v cesto niti v pločnik, saj meja poteka po zunanjem robu pločnika, gledano s strani vozišča. Sodišče je pripadajoče zemljišče, ob upoštevanju njegove dosedanje rabe, ustrezno razmejilo od javnih površin.
Dejstvo, da po nekaterih parcelah potekata javna razsvetljava in komunalno omrežje, ne more biti ovira za določitev teh parcel kot pripadajočega zemljišča k posameznim stavbam.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - načelo akuzatornosti - predlog državnega tožilca - vezanost sodišča na predlog - kategorije motornih vozil
Sodišče mora, ko odloča o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, odločati v mejah predloga upravičenega tožilca, sicer odločanje sodišča ni skladno z domnevo nedolžnosti ter prvim odstavkom 137. člena ZKP, saj sodišče nadomesti trditveno in dokazno breme upravičenega tožilca z lastno presojo in v delu odločitve glede začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki presega predlog upravičenega tožilca, dejansko odloča po uradni dolžnosti oziroma brez predloga upravičenega tožilca.
listine v izvirniku - uveljavljanje zahtevka v pravdi - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - splošni skupni del
Ne domnevni lastnik ne njegov upnik sodišču kljub pozivu nista predložila ustreznih listin, ki bi izkazovale pridobitev lastninske pravice na stanovanju. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da bo morala zainteresirana oseba svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljati v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju, ta del pa vpisalo kot splošni skupni del stavbe.
Glede na pojasnjeno in dejstvo, da gre v tem primeru za upravno pogodbo, je treba upoštevati, da se za pravice in obveznosti v zvezi z izvajanjem in financiranjem osebne asistence, ki niso izrecno urejene v Pogodbi, uporabljajo tudi določila ZOA in Pravilnika.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da lahko cena izhaja tudi iz drugih aktov, ki pogodbeni stranki obvezujejo. Za določljivost cene ni treba, da je ta izrecno, v točno določenem znesku, opredeljena v Pogodbi ali kakšnem druge aktu. Zadošča, da je na podlagi določil Pogodbe in veljavnih predpisov ceno mogoče določiti.
Stranki sta sklenili upravno pogodbo. Ker je primarni cilj upravnih pogodb zagotavljanje javnega interesa, so praviloma predmet in cena ter pravice in obveznosti pogodbenih strank določene že v veljavnih prisilnih predpisih ali upravnih odločbah. Pogodbeni stranki tako na podlagi Pogodbe upoštevajoč njen predmet ne smeta imeti več ali manj pravic in obveznosti kot to določajo obvezni veljavni predpisi ali zavezujoče upravne odločbe.
Upoštevajoč navedena določila ZDR-1 je omejitev opravljanja dela osebnega asistenta, ki je kot samostojni podjetnik posameznik, vključen v obvezna socialna zavarovanja za polni zavarovalni čas na drugi pravni podlagi na 20 ur na mesec skladna z veljavnimi predpisi. Takšna oseba namreč na drugi pravni podlagi že opravlja delo za 40 ur na teden in bi bilo dodatno obremenjevanje takšne osebe nad dovoljenim nadurnim delom v nasprotju z veljavnimi predpisi.
Iz ZOA in Pravilnika ne izhaja, da je plačilo za strokovno vodenje in organizacijo vezano na zaposlitev strokovnega vodje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054218
OZ člen 287. ZPSPP člen 27, 27/2.
najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje najemne pogodbe - najemnina - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja izpolnitve - trditveno in dokazno breme - pravilen račun in sklic - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena
Tožeča stranka je v tožbi podala svoj način vračunavanja delnih izpolnitev, ki pa mu je tožena stranka v odgovoru konkretno oporekala in podala svoj način. S tem je prevalila procesno trditveno in dokazno breme nazaj na tožečo stranko, ki bi morala pojasniti zakaj način vračunavanja tožene stranke ni bil pravilen oz. kako je ona upoštevala te izpolnitve. Na te trditve ni konkretno odgovorila, na podlagi zbranega gradiva pa se nikakor ni bilo mogoče prepričati o višini zahtevka, zaradi česar je po višini nesklepčen.
Najemna pogodba sklenjena za določen čas preneha s potekom časa, brez da bi bilo potrebno kakšno dejanje strank. V odsotnosti trditev, da bi tožena stranka uporabljala poslovni prostor tudi po tem, ni mogoče govoriti o avtomatičnem podaljšanju najemne pogodbe.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - pravni interes za pravdo - izvršilni postopek - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - ugovor zoper izvršilni naslov
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da v zvezi s terjatvami, glede katerih že tečejo izvršilni postopki, ni podlage za napotitev na pravdo oziroma prekinitev zapuščinskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00054313
ZGD-1 člen 263, 263/1, 503, 503/2, 505, 505-8, 512. ZIZ člen 270, 271. OZ člen 360. ZPP člen 39, 39/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 27.
poslovna odškodninska terjatev - zavarovanje terjatve z začasno odredbo - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - ugovor dolžnika - predpostavke za vložitev tožbe - materialnopravna predpostavka - sklep skupščine o vložitvi tožbe - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - izbris družbe iz sodnega registra - nepremagljive ovire - verjetnost terjatve - nevarnost - odškodninska odgovornost poslovodje - prenos strank - prodaja poslovnega deleža - oškodovanje upnika - ocenjena vrednost poslovnega deleža - tržna vrednost poslovnega deleža - skrivanje premoženja - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo - samostojen postopek - določitev vrednosti spornega prostora - več sredstev zavarovanja
Bistveno za presojo materialnopravne predpostavke za vložitev tožbe zoper poslovodjo d. o. o. pritožbenega sodišča so bile vse opisane okoliščine, in sicer ravnanje dolžnika v okviru njegove odškodninske odgovornosti, vodenje poslov družbe in njegovega neskrbnega ravnanja kot direktorja družbe v nasprotju z vsemi pravili ekonomsko-finančne stroke v dobro družbe ter vestnostjo in poštenostjo v korist družbe. Dolžnik je nenehno preprečeval sodružbeniku, predvsem da bi lahko prišel do informacij in preprečil dolžniku, da bi prenesel dejavnost na drugo družbo in sicer bistveno dejavnost, pomembno za delovanje družbe. Vse te okoliščine in izbris družbe iz sodnega registra so onemogočale, da bi sodružbenik G. G. lahko sploh vpisal v knjigo sklepov odločitev o tem, da bo vložena tožba zoper dolžnika kot njegovega nekdanjega direktorja.
Zaradi izbrisa upnika iz sodnega registra so nastopile nepremagljive ovire iz 360. člena OZ, ki utemeljujejo zadržanje zastaranja v celotnem obdobju. Zato do zastaranja obravnavane terjatve ni prišlo.
Med prenosom klientele in nastankom odškodninske terjatve v znesku 2.070.000,00 EUR je podana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem dolžnika in nastalo škodo. Zaporedje vseh dolžnikovih ravnanj in njihovo součinkovanje je namreč privedlo do oškodovanja upnika. Dolžnik bi kot poslovodja moral ravnati v dobro družbe in si prizadevati, da bi upnik lahko odplačal posojilo Banke E. Ravnal pa je ravno nasprotno in je naredil vse, da bi bila ta družba popolnoma izpraznjena (nastala le lupina družbe) in bi prišlo do unovčenja zavarovanja, ki ga je imela Banka E. na poslovnem deležu upnika v C. BPH. V cenitvenem poročilu H. H. upoštevano, da škodo predstavlja le razlika med ocenjeno vrednostjo poslovnih deležev v C. BPH in doseženo kupnino za te deleže v višini 703.022,00 EUR (za 100 % poslovni delež).
Dolžnik je že obremenil in odtujil oziroma prenesel premoženje izven sfere na katero lahko poseže upnik, v takšni meri, da je jasno izkazal namen, da se s prenašanjem premoženja namerava izogniti plačilu upnikove terjatve. Plačilo lahko torej upnik zavaruje le na način, da dolžniku onemogoči razpolaganje s tistim premoženjem, ki je še v njegovi sferi. Zato obstoji nevarnost v taki subjektivni meri, ki bi preprečevala izdajo začasne odredbe.
Za določitev vrednosti spornega predmeta tudi ni odločilno število sredstev zavarovanja z začasno odredbo, ker se vrednost spornega predmeta odmerja od glavnice (smiselno prvi odstavek 39. člena ZPP v zvezi z 239. členom in 15. členom ZIZI). Zato ni pravilno pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri stroškov upoštevati, da je upnik najprej predlagal več sredstev zavarovanja, v izpodbijanem sklepu v zvezi s sklepom o izdani začasni odredbi pa so določena le štiri. Sploh pa je odločilno, da so stroški po t. št. 18 v zvezi s t. št. 27 Odvetniške tarife (OT) omejeni z zgornjo vrednostjo 3000 točk. Sodišče prve stopnje bi torej odmerilo upnikove stroške v enaki višini tudi, če bi še vedno vztrajal pri zavarovanju denarne terjatve kot v predlogu v višini 5.920.759,00 EUR ali pa sedaj v višini 2.070.000,00 EUR. Oba zneska zavarovanja upnikove terjatve zgornjo mejo vrednosti stroškov presegata in jo je bilo treba omejiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054156
ZIZ člen 42. ZPP člen 394, 394-2, 396, 396/1-2. ZNP člen 30, 37.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - obnovitveni razlog - obnova postopka - materialni udeleženec - pravica do sodelovanja v postopku - sodna ureditev meje - pravna sredstva - udeleženec v nepravdnem postopku
Sodišče razveljavi potrdilo o pravnomočnosti, kadar je bilo to neutemeljeno izdano, bodisi zaradi napake pri vročanju ali ker je sodišče spregledalo pravočasno vloženo pritožbo.
Pravno sredstvo, ki omogoča poseg v pravnomočne sodne odločbe, v katerem se presoja njihova zakonitost, je obnova postopka in ne zahteva za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti. Z možnostjo obnove je udeležencu zagotovljena možnost učinkovitega sodnega varstva, pri čemer rok za vložitev tega pravnega sredstva v skladu z 2. točko 396. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP teče od dneva, ko je bila odločba vročena stranki.
OZ člen 82, 82/2, 104, 104/1, 104/4, 105, 105/1, 105/2, 111. ZŠtip-1 člen 77, 77/1, 85, 85/1.
pogodba o sofinanciranju - pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije - vračilo prejetih javnih sredstev - fiksen rok - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - skupni namen pogodbenikov - obveznost obveščanja - kršitev pogodbene obveznosti - javni interes
Iz predstavljenih okoliščin izhaja, da izpolnitev obveznosti (sklenitev pogodbe o zaposlitvi s štipendistko) v določenem (enomesečnem) roku ni bila bistvena sestavina pogodbe. Zato bi morala tožnica, če je zaradi zamude roka želela odstopiti od pogodbe, toženki pred tem pustiti primeren dodatni rok za izpolnitev (drugi odstavek 105. člena OZ). Enako velja za zatrjevano kršitev obveznosti obveščanja, ki je bila v obravnavanih okoliščinah neznatnega pomena, sicer pa tudi ni izkazana (tožnica ni izkazala, da je bila toženka že prej seznanjena z diplomiranjem štipendistke, toženka pa upravičeno opozarja tudi na to, da je pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi potrebovala določena dokazila o zaključku študija s strani štipendistke).
Skladno z drugim odstavkom 129.a člena ZKP je namreč edino odločilno dejstvo za tek roka in presojo pravočasnosti predloga za alternativno prestajanje kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, pravnomočnost sodne odločbe, ki jo je potrebno spoštovati.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbnik - postavitev skrbnika - konflikt interesov - pravica do pritožbe - udeleženec postopka - svojci
Čeprav sodna praksa o udeležbi svojcev v postopku, ki je zakon ne ureja, še ni ustaljena, ima po presoji pritožbenega sodišča pritožnica, čeprav svoje udeležbe ni predlagala in ni udeleženka v smislu 21. člena ZNP-1, položaj osebe, ki se lahko pritoži glede izbire skrbnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00054143
ZIZ člen 42, 42/3. ZPP člen 274. ZD člen 163. ZUP člen 179, 179/2, 179/3, 180a, 180a/4. URS člen 155.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - dodatni sklep o dedovanju - prepoved povratne veljave zakona - pravovarstveni interes - uradna evidenca - zavrženje predloga
42. člen ZIZ se po uveljavljeni sodni praksi ne uporablja le v primerih razveljavitve potrdila o izvršljivosti, temveč tudi pravnomočnosti, in sicer v vseh civilnih postopkih, med katere spada tudi zapuščinski postopek.
Določilo tretjega odstavka 42. člena ZIZ je stopilo v veljavo šele z novelo ZIZ-L, ki se je pričela uporabljati 25. 3. 2018, zato se na obravnavani primer zaradi splošne prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave RS ne more nanašati.
Vsakdo, ki v sodnem postopku zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist oziroma da se bo izboljšal njegov pravni položaj.
Dedinja v svojem predlogu potrjuje, da je dodatni sklep o dedovanju prejela in se zoper odločitev ni pritožila. Zahteva le, da sodišče datum pravnomočnosti popravi s 6. 9. 2016 na 3. 9. 2016, pri tem pa ne pojasni, v čem bi predlagana sprememba vplivala na njen položaj v postopku oziroma kakšen je njen pravovarstveni interes.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056509
OZ člen 80. ZPP člen 180, 180/3, 285.
sklenitev pogodbe - prodajna pogodba - pooblaščenci po zaposlitvi - soglasje volj - pravna sposobnost - poslovna sposobnost - javno naročanje - javni zavod - zdravstveni zavod - pravna podlaga zahtevka - vezanost sodišča na pravno podlago - pogodbeni temelj - neupravičena pridobitev - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - kršitev pravice do sodnega varstva - objektivne meje pravnomočnosti - (ne)učinek res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - denarno nadomestilo - objektivna merila - tržna cena
Zdravnica in zdravstveni tehnik nista pooblaščenca po zaposlitvi in brez posebnega pooblastila ne moreta veljavno zavezati zavoda, v katerem sta zaposlena.
Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala le na pogodbenem temelju, za katerega pa je sodišče ugotovilo, da ne obstaja. Če je zahtevek presojalo še po temelju neupravičene pridobitve, pri čemer pa se nobena stranka na to podlago ni sklicevala, bi moralo stranki v skladu z materialnim procesnim vodstvom pozvati na to, da dopolnita navedbe v tej smeri, če je štelo, da so sicer podane trditve nezadostne za presojo zahtevka po višini.