postavitev kolizijskega skrbnika - starševska skrb - navzkrižje interesov - navzkrižje koristi staršev in otrok - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - pravila nepravdnega postopka - razlogi za izključitev javnosti - možnost obravnavanja pred sodiščem - vročitev sklepa o ustavitvi postopka - vročitev predloga - plačilo odškodnine - zakoniti sodnik - umik tožbe - samovoljnost - pravilno zastopanje strank - odločba o brezplačni pravni pomoči - pravni interes tožeče stranke za pritožbo - poprava sklepa
Kolizijski skrbnik se imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju.
Postavitve kolizijskega skrbnika ne utemeljuje ugotovitev, da bi izid pravde lahko negativno vplival na premoženje drugega tožnika. Za primer, ko starši s svojim ravnanjem povzročajo škodo na otrokovem premoženju, DZ predvideva druge ukrepe in poseben postopek.
ZD člen 28, 210, 210/1, 210/2. OZ člen 550, 550/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - izročilna pogodba - odsotnost soglasja - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - nestrinjanje dedičev z izročitvijo premoženja - zakonska domneva - darilo - darilo dediču
Ker se pritožnika kot dediča nista strinjala z izročitvijo premoženja, utemeljeno uveljavljata, da velja zakonska domneva. Manj verjetna je zato pravica dediča, ki uveljavlja, da je bila pogodba odplačna.
posojilna pogodba - nagib za sklenitev pogodbe - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - podpis pogodbe - vračilo posojila - dokaz z zaslišanjem - smrt stranke med postopkom
Pritožnik je nastopal kot oseba, ki se je zavezala vrniti posojilo. Ni namreč videti drugega razloga, zaradi katerega bi tožnik zahteval toženčev sopodpis posojilne pogodbe in njegovo pogojevanje izročitve denarnega zneska.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna bolezen - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - konkretna nevarnost - prisilna hospitalizacija
Nevarnost v smislu 39. člena ZDZdr mora biti konkretna in realna, ne zgolj hipotetična; v nasprotnem primeru bi zakon določal, da se prisilno hospitalizirajo vse osebe z diagnozo bolezni, ki lahko hipotetično povzroči nevarno vedenje, vendar tega ne določa. Zato je treba 39. člen ZDZdr vselej razlagati tako, da mora biti nevarnost izkazana s konkretnimi ravnanji (kar vključuje tudi grožnje, izjave), ki z dovolj visoko stopnjo indičnega sklepanja omogočajo zaključek, da oseba predstavlja realno (in ne zgolj teoretično možno, hipotetično) nevarnost zase ali za okolico.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - začasna ukinitev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Zmotno je stališče pritožbe, da navedbe CSD in izpovedbe strokovnih delavk CSD dokazujejo ogroženost A. A. Pojem ogroženosti otroka je pravni standard. To pomeni, da mora sodišče glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera presoditi, ali te napolnjujejo pravni standard ali ne. Gre za materialnopravno presojo, ki je v domeni sodišča in ne CSD kot predlagatelja.
Enourni stiki vsakih 14 dni, v prisotnosti osebe, na katero je še ne dvoletni A. A. navezan (rejnica) ter za delo z otroki in starši strokovno usposobljenih delavk, tudi po prepričanju višjega sodišča otroku ne bodo povzročili stisk, ki bi ogrožale njegov psihofizičen razvoj. Stik majhnega otroka s starši povečuje možnost, da bodo v bodočnosti, če se bodo vzpostavili pogoji, zaživeli skupaj. Če bosta starša pridobila potrebne veščine, bosta lahko polno izvrševala varstvo in vzgojo svojega sina. Ta cilj je sigurno bolj dosegljiv, če starša za otroka nista popolna tujca, zato si je treba prizadevati za vzpostavitev stikov.
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 43. ZTLR člen 28, 72.
priposestvovanje dela nepremičnine - izvenknjižno priposestvovanje - pravica do izjave - neupoštevanje vloge - zavlačevanje postopka - dobra vera - dobrovernost pridobitelja - meja in površina parcele - katastrska meja - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - potek meje - potek meje v naravi
Predmet spora oziroma priposestvovanja so obmejni deli parcel toženke, ki se dotikajo zemljišča tožnikov. Skupna površina priposestvovanih delov zemljišča znaša 21 m2 ali cca 1,6 % površine zemljišča toženke. Resnične katastrske meje v naravi niso bile vidne oziroma označene, temveč so naravne meje dajale vtis, da je sporno zemljišče del zemljišča tožnikov. V tem primeru gre za v sodni praksi dobro znani problem neujemanja katastrske meje z dejansko mejo, ki je (najverjetneje) posledica dejstva, da v preteklosti meritve s klasičnimi teodoliti niso bile tako natančne kot s sodobnimi elektronskimi napravami.
Pritožba je pravno sredstvo zoper prvostopenjsko sodno odločbo. Če naj bo uspešna, se mora pritožba vsebinsko soočiti z razlogi prvostopenjske sodbe in nanje odgovarjati s protiargumenti, ne pa govoriti mimo nje.
Dobra vera ni le mišljenje nekoga, da je lastnik nepremičnine, temveč mora imeti takšno prepričanje utemeljeno podlago in da mora biti tisti, ki naj bi bil v dobri veri, tudi po tem, ko je z vso potrebno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah, prepričan, da je lastnik nepremičnine.
Zgolj dejstvo, da vtoževani deli nepremičnin niso bili izrecno navedeni v sklepih o dedovanju oziroma v pravnih poslih, še ne izključuje dobre vere tožnikov. Sodna praksa sicer za obstoj dobre vere zahteva, da posestnik izkaže pravni naslov za svojo (lastniško) posest, vendar to velja le v primeru, ko se uveljavlja priposestvovanje lastninske pravice na celotni nepremičnini ali večjem delu nepremičnine. Drugače je v primeru priposestvovanja lastninske pravice na obmejnem delu nepremičnine, kar velja za konkretni primer, ko posestnik pridobi določeno nepremičnino v last v katastrski meji, ki pa se ne ujema z dejansko mejo oziroma mejo, vidno v naravi. V tem primeru posestnik po naravi stvari ne razpolaga s pravnim naslovom glede obmejnega dela nepremičnine, zaradi česar za utemeljitev dobre vere zadošča, da je posestnik v dobri veri mislil, da je nepremičnino pridobil v mejah, ki so vidne v naravi.
Zunajknjižno priposestvovanje (manjših) obmejnih delov nepremičnin dopušča tudi pravna teorija.
Ker je posest dejanska oblast nad stvarjo, je jasno, da praviloma ni razvidna iz listin, v zemljiško knjigo pa se posedovanje nepremičnin ne vpisuje. Zato je pravno zgrešeno pritožbeno izpostavljanje, da iz zemljiške knjige ne izhaja, da bi tožeče stranke skupaj izvajale posest na koščkih spornih nepremičnin.
Dobra vera tožnikov pojmovno izključuje zvijačno ali zlorabno izvajanje posesti, zato tudi smiselno podani ugovor vi, clam, precario ni utemeljen.
odškodninska odgovornost države - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - izvrševanje zaporne kazni - prestajanje zaporne kazni - duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine
Tožena stranka priznava, da je tožnik 62 dni neupravičeno prestajal zaporno kazen, zato mu je država dolžna plačati odškodnino za nematerialno škodo, ki mu je zaradi tega nastala. Pritožbeni očitki glede krivde za neupravičeno prestajanje zaporne kazni so zato irelevantni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00054478
ZUS-1 člen 1, 4, 4/1. OZ člen 134. ZOsn člen 1. ZPP člen 1. URS člen 15, 15/4, 57, 57/1, 123, 157, 157/2, 160, 160/1-3. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 1. ZOFVI člen 10, 10/1. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2022) člen 15, 16.
stvarna pristojnost - stvarno nepristojno sodišče - javno pooblastilo - javna služba - osnovna šola - upravni spor - omejevanje stikov zaradi epidemije - začasna odredba - podzakonski akt - neustavnost odloka - z ustavo neskladen predpis - zahteva za oceno ustavnosti - neuporaba podzakonskega predpisa - vezanost sodnika na ustavo in zakon - odškodninska odgovornost države - civilnopravna razmerja - osebnostna pravica - sodno varstvo pravic - pogoji za prekinitev postopka
Ustavno sodišče je pristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov. Pristojnost rednega sodišča je omejena na to, da podzakonskega predpisa, za katerega oceni, da je v neskladju z Ustavo in/ali z zakonom, v konkretnem pravnem razmerju, o katerem odloča, ne uporabi.
Druga toženka izvaja osnovnošolsko izobraževanje kot javno službo in v tem okviru skrbi za uresničitev tožnikove pravice do izobraževanja. Ta pravica ni osebnostna pravica civilnega prava.
Za odločanje v sporih iz javnopravnih razmerij je primarno pristojno upravno sodišče, pritožnik pa ni z nobenim argumentom izkazal, da mu tam sodno varstvo ne bi bilo zagotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00054483
URS člen 15, 15/3, 22, 23, 34, 35, 39, 39/1, 41, 41/1. OZ člen 131, 179. ZPP člen 213, 213/2, 286, 286/3.
delni umik tožbe - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine - kršitev osebnostne pravice - zasebno življenje - svoboda veroizpovedi - razžalitev dobrega imena in časti - žaljiva vrednostna sodba - verska skupnost - sramotitev - novinarstvo - javna objava - medijska svoboda - objava članka - društvo - pravica do izvajanja dokazov
Pri posegih v osebnostne pravice je pomembno razlikovati med trditvami o dejstvih in vrednostnimi sodbami. Obstoj dejstev je mogoče dokazovati, resničnosti vrednostnih sodb pa ne. Tudi pri vrednostnih sodbah, ki so prepoznane kot žaljive, pa mora za sorazmernost posega obstajati zadostna podlaga v dejstvih.
S privolitvijo, da se o tožničinem osebnem življenju piše v javnem mediju, se je tožnica odpovedala popolni zasebnosti. V takšnih okoliščinah njeno pričakovanje zasebnosti ni moglo biti upravičeno. Dejstvo, da članek kot celota ni izpolnil tožničinih pričakovanj, ne more bremeniti toženca. Tudi negativni odzivi javnosti na članek ne sodijo v toženčevo odgovornostno sfero.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00055914
ZGO-1 člen 82, 82/2, 85, 85/1. ZVZD-1 člen 39, 39/1, 39/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19-3, 20, 20-1.
padec v nezavarovan jašek - nevarna stvar - odgovornost investitorja in izvajalca del - postavitev koordinatorja za varnost in zdravje pri delu - poškodba pri delu - stroški postopka v ponovljenem postopku - odvetniški stroški v ponovljenem postopku - zastopanje - nagrada za narok v ponovljenem postopku - stroški za sestavo vloge
Pravilno je stališče v izpodbijani sodbi, da ni podana toženkina objektivna odgovornost. Nevarnost stvari se presoja glede na njene temeljne lastnosti, ne pa glede na ravnanje oseb, ki z njo upravljajo. Črpalni jašek globine 3 m, redoma prekrit s pokrovom, ni nevarna stvar. Povečano tveganje za nastanek škode je predstavljal jašek, ki po končanju del v njem ni bil ponovno pokrit. Izvor nevarnosti torej ni bil v lastnostih stvari, marveč v opustitvi dolžnega ravnanja.
Ob enaki zakonski in podzakonski podlagi, ki je pomembna tudi v obravnavani zadevi (ZGO-1 in Uredba), je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da investitorstvo samo za sebe ne utemeljuje odškodninske odgovornosti do delavcev izvajalca, da lahko njegovo odgovornost utemeljuje le njegova neskrbnost, da so investitorjeve obveznosti v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu določene predvsem v fazi načrtovanja, da je dodatna obveznost koordinacije podana le v primeru, ko gre za kompleksnejše gradnje z udeležbo več izvajalcev, in da investitorju, ki ni obenem tudi izvajalec, v nobenem primeru ni mogoče naložiti neposrednega zagotavljanja varnostnih ukrepov (to je naloga izvajalca).
Koordinator (med drugim) usklajuje izvajanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu ter zagotavlja sodelovanje in medsebojno obveščanje izvajalcev del, ki bodisi hkrati ali eden za drugim delajo na gradbišču. To pa ne pomeni, da je dolžan vsakodnevno in vsak čas nadzorovati izvajanje predpisanih in dogovorjenih varnostnih ukrepov. To je v domeni izvajalcev del (in morebitnih njihovih podizvajalcev).
V ponovljenem postopku sodišče ne opravi več prvega naroka za glavno obravnavo, ampak narok, stroški pa se priznajo po tar. št. 20/2 OT za drugi in naslednje naroke. V ponovljenem postopku se upoštevajo že vložene vloge.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 13, 13/1. ZOdv člen 17, 17/5.
sklep o pravdnih stroških - odmera pravdnih stroškov - vrednost odvetniške točke - brezplačna pravna pomoč - veljavnost tarife - čas odločanja sodišča
S tem, ko je vsoto točk za opravljene odvetniške storitve pomnožilo z vrednostjo točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT), je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 12. člena OT, da je dolžna stranka plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila. Čeprav so bile odvetniške storitve opravljene pred uveljavitvijo spremembe OT 6. 4. 2019, je z vidika odmere stroškov postopka odločilen čas odločanja sodišča („vrednost točke v času plačila“ gre razumeti kot vrednost točke v času odmere pravdnih stroškov).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056554
ZTLR člen 54. OZ člen 333. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 355.
priposestvovanje služnosti poti - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba pravnih prednikov - lastništvo zemljišč - tehtanje položajev lastnikov služeče in gospodujoče nepremičnine - lastnik služečih zemljišč - lastnik gospodujoče nepremičnine - dogovor o uporabi - pravica uporabe - prekarij - trajno dolžniško razmerje za nedoločen čas - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - pravna narava dogovora - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe - razlogi za razveljavitev sodbe
Pritožba zatrjuje kršitve 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa jih ne obrazloži v smislu procesnih kršitev, temveč z razlogi, s katerimi utemeljuje domnevno procesno kršitev, dejansko uveljavlja razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in/ali zmotne uporabe materialnega prava.
Služnost je mogoča tudi v primeru, ko je izključni lastnik gospodujočega zemljišča hkrati solastnik služečega.
Ker je pravilna ugotovitev, da sta toženca (pravzaprav že njun pravni prednik) na parceli 1310/8 priposestvovala služnost, ni pomembno, ali sta imela (tudi) obligacijsko pravico uporabe.
Na parceli 1310/16 toženca nista mogla pridobiti služnosti (niti sama niti po svojih pravnih prednikih), pač pa je dokazano, da sta s tožnikom sklenila dogovor o uporabi poti. Vendar pritožnik pravilno opozarja, da je vsako pogodbeno (obligacijsko) razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, načeloma mogoče odpovedati (primerjaj 333. člen OZ). Prenehanje trajnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je dispozicija strank takšnega razmerja, do prenehanja pa pride, ko ena od strank izjavi voljo, da želi doseči prenehanje. Gre za oblikovalno pravico, druga stranka pa ne more preprečiti odpovedi.
Podlaga za trajno, časovno neomejeno uporabo tuje stvari je lahko samo stvarna pravica. Za nedoločen čas sklenjeno pogodbo je mogoče vselej odpovedati (333. člen OZ), pri čemer je dogovor o uporabi tuje stvari za nedoločen čas lahko tudi zgolj prekarij. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede parcele 1310/16 zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo, da je trajno obligacijsko razmerje, tudi če je bilo sklenjeno, mogoče vselej odpovedati. V posledici je bilo tudi dejansko stanje deloma nepopolno ugotovljeno.
333. člen OZ za odpoved ne zahteva kakšnih posebnih obličnosti, edini pogoj je, da odpoved ni dana ob neprimernem času. Pravni pojem neprimernega časa je treba napolniti v vsakem primeru posebej, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera in položaj obeh strank. Upoštevajoč temeljna načela pogodbenih razmerij (predvsem načelo vestnosti in poštenja ter prepoved zlorabe pravic) je treba opraviti tehtanje, čigava pravica je v tistem trenutku bolj potrebna varstva.
ZST-1 člen 1, 11, 11/3, 12b, 12b/1. ZPP člen 212, 285, 311, 311/1, 337, 337/1.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ugotavljanje premoženjskega stanja - trditveno in dokazno breme za taksno oprostitev - kratkoročne terjatve - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - nedovoljene pritožbene novote - dejansko stanje ob izdaji odločbe
Glede na obstoj sredstev v obliki kratkoročnih poslovnih terjatev lahko sodišče ugodi predlogu tožeče stranke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse le, če slednja izkaže, da sredstev ne more zagotoviti (npr. terjatev ne more izterjati) oziroma jih ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Tožeča stranka v predlogu z dne 5. 11. 2021 in dopolnitvi predloga z 21. 11. 2021 ni podala nobenih trditev o tem, kaj predstavljajo ta sredstva in niti ni pojasnila zakaj jih ne more izterjati ter nameniti za poplačilo sodne takse. Posplošeno je navedla le, da bi bil s plačilom sodne takse ogrožen obstoj družbe. Takšna posplošena navedba pa za ugoditev predlogu za taksno oprostitev ne zadostuje.
začasna odredba o stikih - začasna odredba v družinskih sporih - zavračanje stikov - ponovna vzpostavitev stikov - postopno povečevanje obsega stikov - odtujevanje otroka - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov
V izpodbijanem sklepu so dovolj konkretno opredeljeni razlogi za izdajo začasne odredbe. Sodišče je ocenilo, da je nujno potrebno čim prej vzpostaviti obseg stikov, ki bo omogočal, da bosta oče in hči gradila odnos, neogibno potreben za celovit dekličin razvoj. Presoja, da odlaganje te odločitve nosi v sebi tveganje za odtujitev med očetom in hčerjo in da na drugi strani ni okoliščin, ki bi utemeljevale odložitev te odločitve, ima dovolj zanesljivo oporo v izvedenskem mnenju.
Iz mnenja izvedenke, da bodo stiki učinkoviti, če si bo deklica stikov z očetom želela, bo od njega prihajala sproščena in zadovoljna in se bo oče držal predpisanih dogovorov, da bo mati lahko razvila zaupanje, ne izhaja, da stiki s prenočevanjem predstavljajo nesprejemljivo breme za deklico že v primeru vsakršnega njenega odklonilnega čustvenega odziva in še manj, da bi bila taka razširitev stikov pogojena z optimalnim odnosom vsakega od staršev do stikov. Vsak od staršev si je dolžan prizadevati, da bo deklici (tako na besedni ravni kot s svojim siceršnjim ravnanjem) sporočil, da je čas, ki ga preživi z drugim od staršev, zanjo pomemben in ji s tem olajšati sprejemanje dejstva, da starši ne živijo več skupaj.
OZ člen 147, 147/2, 148, 148/1, 148/2. ZOFVI člen 49.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - mobing - zloraba položaja - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost šole - odgovornost pravne osebe - ravnatelj osnovne šole - ravnatelj - organi javnih vrtcev in šol - delavec - odškodninska odgovornost ravnatelja šole
Šola je pravna oseba in ravnatelj je del njenega personalnega substrata. Kdo so organi šole, določa ZOFVI v 2. oddelku IX. poglavja. Med njimi je, poleg sveta šole, direktorja in kolegija, tudi ravnatelj šole. Pravna oseba lahko nastopa navzven le preko svojih organov. Ravnanje organa zato velja za ravnanje same pravne osebe, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Kadar organ pravne osebe pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij povzroči škodo tretji osebi, mora po prvem odstavku 148. člena OZ škodo povrniti pravna oseba.
Za obravnavano škodo, ki naj bi nastala tožniku, torej ni neposredno odgovoren toženec, ampak zanjo odgovarja šola. Pri tem ni bistveno, da naj bi toženec sporna dejanja na škodo tožnika storil namenoma. Za toženca namreč ne velja določilo drugega odstavka 147. člena OZ, po katerem ima oškodovanec v takem primeru pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca. Kot že navedeno, je ravnatelj organ šole in ne njen delavec. Toženca bi zato lahko, ob izpolnjenjih pogojih iz drugega odstavka 148. člena OZ, doletela kvečjemu regresna obveznost do šole.
Pritožbeno stališče, da naj bi toženec nastopal v dveh vlogah, torej tudi kot delavec, zaposlen pri delodajalcu, je zgrešena. Res je ravnatelj po prvem odstavku 49. člen ZOFVI hkrati pedagoški vodja in poslovodni organ šole, vendar ni mogoče spregledati, da obe navedeni funkciji opravlja v vodstveni vlogi kot organ šole.
OZ člen 190, 190/1. ZZZDR člen 196. DZ člen 252, 252/1.
začasni skrbnik denacionaliziranega premoženja - stroški skrbnika - neupravičena obogatitev - prejem koristi brez pravne podlage - odmena za koristi od denacionalizacijskega premoženja
Res je, kot poudarja pritožba, da toženec denacionaliziranega premoženja v začasno upravo ni pridobil brez pravne podlage; slednjo namreč predstavlja sklep o imenovanju za skrbnika. Zagotovo pa ni nobene podlage, da bi smel toženec obdržati vse koristi, ki jih je pridobil kot skrbnik tega premoženja. V izpodbijani sodbi je obširno in pravilno obrazloženo, da je toženec te koristi dolžan deliti s tožnikom kot sodedičem. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju bi moral toženec kot dober gospodar obračunati vse prejemke in izdatke v zvezi z denacionaliziranim premoženjem v času, ko je opravljal funkcijo skrbnika, nato pa razliko v sorazmernem delu prepustiti tožniku. Ker tega ni storil, je tožnika neupravičeno prikrajšal.
Čeprav je toženec za plačilo terjatve denacionalizacijskega zavezanca založil svoja denarna sredstva, ni upravičen do njihovega celotnega povračila. Za obveznosti v zvezi z denacionaliziranim premoženjem namreč odgovarjata oba dediča in ne le tožnik. Toženec ni upravičen niti do zahtevane revalorizacije izplačanih zneskov, saj za to ni pravne podlage.
Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je tožnik kot skrbnik upravičen do nagrade za opravljeno delo. Brez izrecnega dogovora o nagradi sme skrbnik zahtevati le povračilo upravičenih stroškov, ki jih je imel pri opravljanju svojih skrbniških dolžnosti (196. člen ZZDR; smiselno enako 252. člen zdaj veljavnega DZ). Skrbnikova zahteva za povrnitev stroškov pa mora biti opredeljena in ni dovolj le navedba ocene višine stroškov.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00056420
ZVEtL-1 člen 44, 44/4, 50, 50/2. ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2, 142, 142/3. ZNP člen 31, 31/3, 35, 35/2. ZD člen 123, 123/1. SPZ člen 39, 41. ZCes-1 člen 1. ZTLR člen 28.
splošni skupni del - pripadajoče zemljišče k stavbi - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem - priposestvovanje lastninske pravice - dobrovernost - izvedeni način pridobitve lastninske pravice - izročitev nepremičnin - parkirišče - javna razsvetljava - cestno telo - javna cesta - stvar izven pravnega prometa - priporočena oddaja na pošto - dopolnilni sklep
Pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča, razen v posebej določenih izjemah, ni dopustno poseči v pravice oseb, ki so na takih zemljiščih pridobile pravice na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravnoposlovnega pridobitelja pravice.
Pripadajoče zemljišče ne posega niti v cesto niti v pločnik, saj meja poteka po zunanjem robu pločnika, gledano s strani vozišča. Sodišče je pripadajoče zemljišče, ob upoštevanju njegove dosedanje rabe, ustrezno razmejilo od javnih površin.
Dejstvo, da po nekaterih parcelah potekata javna razsvetljava in komunalno omrežje, ne more biti ovira za določitev teh parcel kot pripadajočega zemljišča k posameznim stavbam.
vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku
Pogoj za obravnavo prepozne pritožbe tudi po tretjem odstavku 36. člena ZNP-1 ni izpolnjen, saj bi bile s tem lahko prizadete pravice predlagateljice, ki se, kot izhaja iz njenega odgovora na pritožbo, ne strinja z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa. Nasprotni udeleženec tudi ni zatrjeval, še manj pa izkazal, da pritožbe ni mogel vložiti pravočasno.
listine v izvirniku - uveljavljanje zahtevka v pravdi - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - splošni skupni del
Ne domnevni lastnik ne njegov upnik sodišču kljub pozivu nista predložila ustreznih listin, ki bi izkazovale pridobitev lastninske pravice na stanovanju. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da bo morala zainteresirana oseba svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljati v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju, ta del pa vpisalo kot splošni skupni del stavbe.
OZ člen 3, 990, 996, 1000, 1000/1, 1000/1-8, 1001, 1001/3, 1002, 1002/1. ZPP člen 8.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - izpolnitev obveznosti - družbena pogodba (societas) - delitev dobička - delitev koristi - razmerja med družbeniki - ustna pogodba - dokazna moč listine - dokazna ocena
Zakon ne predpisuje nobene obličnosti za veljavnost družbene pogodbe, zato je ta lahko tudi ustna, takšni pa so seveda lahko tudi vsi dogovori med družbeniki.