odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine iz naslova skaženosti upoštevalo opaznost brazgotin in neprijetne občutke ob dogodkih kot npr. maturantski ples.
Tožnici so kot posledice v obravnavanem škodnem dogodku utrpelih poškodb ostale trajne posledice, ki se kažejo v lažji omejitvi gibljivosti v desnem gležnju, nekoliko lažje omejenem počepu in omejenem upogibu v desnem kolenu.
pogodba o leasingu - razdrtje pogodbe o finančnem leasingu - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti
Glavna obveznost leasingojemalca je redno in pravočasno plačevanje leasinških obrokov.
Pozitivni pogodbeni interes je enak razliki med vsoto stroškov nabave predmeta, stroškov financiranja, drugih stroškov ter dobička in že plačanimi leasinškimi obroki ter morebitnimi drugimi vnaprejšnjimi plačili leasingojemalca. Odškodnina pa ne sme presegati škode. Zaradi razdrtja pogodbe leasingodajalec ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe.
Res je, da se je toženka sklicevala na ničnost pogodbenih določil o obračunu stroškov hrambe, kot navaja pritožba, vendar tega prizadevanja ni podprla niti s konkretno utemeljitvijo (npr. kakšno bi bilo sorazmerno nadomestilo oziroma kakšni bi bili primerni/dejanski stroški hrambe) niti z dokaznimi predlogi, zato jih tako sodišče prve stopnje kot pritožbeno sodišče ni moglo presoditi.
Vrednost zapuščine ima pomen zgolj zaradi odmere sodne takse, ki se plača od čiste vrednosti zapuščine, ne pomeni pa da je zapuščina dejansko vredna toliko. Po določbi drugega in četrtega odstavka 25. člena ZST-1 se sodna taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, ki jo sodišče ugotovi po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov s katerimi razpolaga.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - solastnina - sklep o prodaji - predkupna pravica - predkupni upravičenec - stranka stečajnega postopka - zavrženje pritožbe
Predkupni upravičenec ni stranka stečajnega postopka, tako da nima procesne legitimacije za vložitev ugovora ali pritožbe zoper sklep o prodaji.
Pritožnica bo imela kot predkupna upravičenka možnost sodelovati pri prodaji dolžničinega dela nepremičnine, lahko sama ali pa skupaj z ostalimi solastniki, ki so prav tako predkupni upravičenci. Prodaje pa ne more preprečiti.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - javni sklad - kršitev pogodbe - civilnopravno razmerje - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki javnega sklada, ki v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni naveden kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih. Tožeča stranka zato subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP v gospodarskih sporih ne izpolnjuje. Prav tako pa ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP, saj tožeča stranka od tožene vtožuje terjatev iz naslova kršitve že sklenjene pogodbe o sofinanciranju štipendije. Gre torej za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055455
URS člen 29.. KZ-1 člen 54, 57, 208, 208/1.. OZ člen 131.. ZKP člen 18, 371, 371/2, 385.
kaznivo dejanje zatajitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - pogojna obsodba s posebnim pogojem - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - prilastitveni namen - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo proste dokazne presoje - pravica do poštenega sojenja
Uporaba nadaljevanega kaznivega dejanja (torej enega dejanja) namesto obsodbe obdolženca za dve ali več kaznivih dejanj, ki so zajeta v nadaljevano kaznivo dejanje, je obdolžencu v korist. S prepovedjo spremembe sodbe v škodo obdolženca glede pravne presoje dejanja je mišljena prepoved pravne opredelitve kaznivega dejanja po zakonu, ki je za obdolženca strožji. Zgolj zato, ker sodišče prve stopnje ni z izrecnimi besedami navedlo, da je obdolženec storil očitani dejanji iz koristoljubnosti, ni mogoče zaključiti, da subjektivni pogoj nadaljevanega kaznivega dejanja ni izpolnjen. Enotni psihični odnos storilca do nadaljevanega kaznivega dejanja se namreč ugotavlja in pripisuje na podlagi objektivnih okoliščin, katere pa je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo. Prilastitev mora biti v pravem pomenu te besede podana zgolj v storilčevem naklepu, medtem ko za izvršitveno ravnanje zadostuje zunanja manifestacija prilastitvenega naklepa. Prilastitev pomeni, da storilec s stvarjo ravna, kakor da bi bil njen lastnik. Gre za ravnanje, ki kaže na obstoj storilčevega naklepa. Po ustaljeni sodni praksi si storilec stvar prilasti, kadar jo obdrži kot svojo lastnino oziroma kadar stvar proda, zamenja ali z njo razpolaga na kak drug način, ki kaže na voljo storilca, da stvar rabi kot svojo. Kadar prilastitveni naklep ne izhaja že iz samega ravnanja (kot na primer v situaciji nevračila stvari), morajo biti podane še druge okoliščine, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo sklepati na storilčev prilastitveni naklep. Razpolaganje s stvarmi je tisto, ki kaže na obdolženčevo voljo, da stvari rabi kot svoje, zaradi česar so neutemeljene pritožbene navedbe, da protipravnost prilastitve ni konkretizirana s posameznimi obdolženčevi dejanji.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00055844
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/2, 153, 153/1.. ZVZD-1 člen 5, 9, 27, 27/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - protipravnost ravnanja
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da niti polaganje vročevoda ob reki niti pobiranje smeti po gradbišču, kar je tožnik z nadrejenim delavcem počel tik pred nastankom škodnega dogodka, ne predstavljata nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 131. člena OZ, pri čemer teh dejavnosti ni mogoče opredeliti kot nevarnih zgolj zaradi nenadnega poslabšanja vremena.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da nadrejenemu delavcu ni mogoče očitati, da bi lahko predvidel razvoj izjemne vremenske situacije in posledično možnost nastanka škodnega dogodka. Pritožba temu neutemeljeno nasprotuje z zavzemanjem za strožjo presojo protipravnosti ravnanja nadrejenega delavca v primerjavi s podrejenimi delavci. To bi bilo relevantno v primeru, če bi škoda nastala kot neposredna posledica njegovega ravnanja, in ne v posledici zunanjega, od prve toženke oziroma tožniku nadrejenega delavca neodvisnega dogodka.
delni umik tožbe - privolitev v delni umik tožbe - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari - razpolaganje z lastninsko pravico
Če je bila tožeča stranka izrecno seznanjena s tem, da tožena stranka ne želi prevzeti bremena plačevanja njenega izvajanja zatrjevanih storitev, ki jih je do tedaj tožeča stranka izvajala samoiniciativno in brez terjanja nadomestila, potem njeno izvajanje teh storitev v razmerju med pravdnima strankama ne more vzpostaviti razmerja obogateni-prikrajšani.
Obveznost vključitve v poklicno zavarovanje in obveznost obračuna ter plačila prispevkov je obveznost delodajalca do delavca, zato gre za delovni spor - čeprav se vsebina spora v končni posledici veže na pravico do poklicne pokojnine kot pravico iz socialnega področja.
postopek v sporu majhne vrednosti - načelo pisnosti - pravica stranke do sodelovanja v postopku - vloge v sporu majhne vrednosti
Ker postopek v sporih majhne vrednosti praviloma poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (450. člen ZPP), pri čemer sodišče razpiše narok le, kadar to stranki izrecno zahtevata zaradi obravnave spornih dejanskih vprašanj (454. člen ZPP), toženka s pritožbenim očitkom bistvene kršitve določb postopka zaradi nesodelovanja v zadevi ne more uspeti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00055239
ZKP člen 359, 359/1, 365, 365/1, 365/2, 371, 371/1, 371/1-8.
poprava sodbe - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Kot je bilo že predhodno obrazloženo, se obtožencu očita protipravno ravnanje po določbi prvega odstavka člena 192 KZ-1, torej temeljna oblika tega kaznivega dejanja, za katero je dovolj, da bi lahko bil ogrožen razvoj oškodovanca, torej otroka.
Pritožnik v zelo obširni (in delno tudi nerazumljivi pritožbi) sploh v ničemer ne izpodbija razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, temveč le razglablja o drugih, že pravnomočno, in po njegovi oceni napačno, razsojenih zadevah. Višje sodišče zato ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in se v izogib ponavljanju nanjo v celoti sklicuje.
Kot pravilno opozarja pritožba, tožnik ne izpodbija odločitve ali dejanja državnega organa ali nosilca javnih pooblastil, da bi šlo za socialni spor po 58. členu ZDSS-1, ampak zahteva plačilo prispevkov v posledici nepriznavanja vključitve v poklicno zavarovanje s strani delodajalca. Zato gre prvenstveno za spor delavca zoper delodajalca, četudi predmet spora ni tipično delovnopravne narave (kot bi bil npr. v primeru vtoževanja plač), saj so pravice, povezane s poklicnim zavarovanjem, socialne.
nagrada stečajnega upravitelja - izplačilo zadnjega dela nagrade - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa - izpodbijanje pravnomočne odločbe
Sklepi o nagradah so pravnomočni, saj zoper njih ni bila vložena nobena pritožba. Z izpodbijanim sklepom je bil upravitelju priznan zgolj še zadnji del nagrad. Čim pa so sklepi o nagradah pravnomočni, je odveč in nedopustno vsakršno ponovno vsebinsko razpravljanje o teh nagradah, kot to poskušata pritožnika.
KZ člen 89. KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6, 324, 324/1, 324/1-3, 328, 328/1.
starejši mladoletnik - kazenska sankcija - odmera kazni - mladoletniški zapor - olajševalne in obteževalne okoliščine - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
Pomeni, da je sodišče prve stopnje pri odmeri kazni mladoletniškega zapora pravilno upoštevalo edino obteževalno okoliščino in nato še vse odločilne olajševalne okoliščine, ki po vrsti ne zmanjšujejo teže dejanj do mere, da bi bilo mogoče izrečeno kazen starejšemu mladoletniku znižati. Enako potem velja še za preostale okoliščine iz pritožbene obrazložitve, ki s samo težo dejanj nimajo ničesar opraviti, pač pa z namenom kaznovanja, ki je po oceni sodišča druge stopnje dosegljiv tudi pri nespremenjeni višini odmerjene kazni.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/1-2, 122, 122/4, 126, 389.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja v stečajnem postopku - solastniški delež na nepremičnini - sklep o prodaji - objava sklepa - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - predkupna pravica solastnika nepremičnine
Kot je dolžnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je stečajni upravitelj zaradi poplačila stroškov postopka in upnikov dolžan prodati vse premoženje, ki spada v stečajno maso (po 389. členu ZFPPIPP), in premoženja le zato, ker gre le za 1/20 dveh nepremičnin, ni mogoče izločiti iz stečajne mase in s tem iz prodaje.
stečajni postopek - upravljanje stečajne mase - sodna poravnava - soglasje sodišča - zavrnitev soglasja
Soglasje k sklenitvi sodne poravnave sodišče poda, kadar je sklenjena poravnava v korist upnikov oziroma stečajne mase. V tej smeri mora biti obrazložen tudi predlog upravitelja za sklenitev sodne poravnave.
Za izdajo soglasja ne zadostuje, da z ravnanjem upravitelja za upnike ni nastala škoda, temveč mora biti sklenitev sodne poravnave opravičena s koristmi za stečajno maso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00055120
OZ člen 179. ZPP člen 7.
denarna odškodnina - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primerna višina odškodnine - premoženjska škoda - zmanjšana vrednost vozila - razpravno načelo - kršitev razpravnega načela
Ugotovitve izvedenca, da je vozilo po njegovi oceni imelo dejansko 366.000 prevoženih kilometrov (ker je bil opravljen poseg v števec), sodišče ne bi smelo upoštevati, saj tega dejstva ni zatrjevala nobena od pravdnih strank.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - nujni primer - shizofrenija - trajanje prisilnega ukrepa
O tem, kolikšen čas zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom je potreben za zadržano osebo, je sodišče prve stopnje povsem pravilno sledilo izvedencu psihiatrične stroke, ker je to strokovno vprašanje s področja psihiatrije, o katerem dejansko odloči izvedenec.