odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine iz naslova skaženosti upoštevalo opaznost brazgotin in neprijetne občutke ob dogodkih kot npr. maturantski ples.
Tožnici so kot posledice v obravnavanem škodnem dogodku utrpelih poškodb ostale trajne posledice, ki se kažejo v lažji omejitvi gibljivosti v desnem gležnju, nekoliko lažje omejenem počepu in omejenem upogibu v desnem kolenu.
URS člen 14, 22. OZ člen 179, 182, 299, 299/2, 378. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - denarna odškodnina za duševne bolečine - skaženost kot pravni standard - odločilna dejstva - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine - zakonske zamudne obresti
Zapadlost terjatev je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti in pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode. Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od zamude.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/1-2, 122, 122/4, 126, 389.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja v stečajnem postopku - solastniški delež na nepremičnini - sklep o prodaji - objava sklepa - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - predkupna pravica solastnika nepremičnine
Kot je dolžnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je stečajni upravitelj zaradi poplačila stroškov postopka in upnikov dolžan prodati vse premoženje, ki spada v stečajno maso (po 389. členu ZFPPIPP), in premoženja le zato, ker gre le za 1/20 dveh nepremičnin, ni mogoče izločiti iz stečajne mase in s tem iz prodaje.
Pritožnik v zelo obširni (in delno tudi nerazumljivi pritožbi) sploh v ničemer ne izpodbija razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, temveč le razglablja o drugih, že pravnomočno, in po njegovi oceni napačno, razsojenih zadevah. Višje sodišče zato ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in se v izogib ponavljanju nanjo v celoti sklicuje.
nagrada stečajnega upravitelja - izplačilo zadnjega dela nagrade - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa - izpodbijanje pravnomočne odločbe
Sklepi o nagradah so pravnomočni, saj zoper njih ni bila vložena nobena pritožba. Z izpodbijanim sklepom je bil upravitelju priznan zgolj še zadnji del nagrad. Čim pa so sklepi o nagradah pravnomočni, je odveč in nedopustno vsakršno ponovno vsebinsko razpravljanje o teh nagradah, kot to poskušata pritožnika.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - ugovor zoper sklep o prodaji - zavrženje ugovora - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranke postopka osebnega stečaja - predkupni upravičenec
Predkupni upravičenec ni stranka stečajnega postopka, tako da nima procesne legitimacije za vložitev ugovora ali pritožbe zoper sklep o prodaji.
stečajni postopek - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku zaradi insolventnosti - nedovoljen predlog - ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - prepozen ugovor
Določba drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP je jasna in ne potrebuje nikakršne razlage niti je ne dopušča. V skladu s 125. členom Ustave Republike Slovenije so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon, enako je določeno tudi v prvem odstavku 3. člena ZS. Zakonskega besedila torej sodniki ne morejo prezreti, ni pa tudi podlage, da bi ga lahko tolmačili tako, da za obravnavano zadevo ne velja, s čimer bi se torej prosto odločali o tem, ali bodo povsem jasno zakonsko določilo sploh upoštevali. Postopanje, kot ga za obravnavano zadevo predlagata pritožnika, bi bilo nezakonito in neustavno.
Prav tako ni utemeljeno pritožbeno stališče, da naj bi se drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP uporabljal le za glavni postopek zaradi insolventnosti. Iz zakonskega določila kaj takega ne izhaja.
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki, iz česar nadalje izhaja, da po ZPP kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče uveljavljati napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče oziroma vročevalec.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00055239
ZKP člen 359, 359/1, 365, 365/1, 365/2, 371, 371/1, 371/1-8.
poprava sodbe - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Kot je bilo že predhodno obrazloženo, se obtožencu očita protipravno ravnanje po določbi prvega odstavka člena 192 KZ-1, torej temeljna oblika tega kaznivega dejanja, za katero je dovolj, da bi lahko bil ogrožen razvoj oškodovanca, torej otroka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnega delavca - diskriminacija - davki in prispevki
V tožnikovem primeru je šlo za delovno mesto utopni kovač, ki ga je zasedal skupaj z večjim številom delavcev, od tega je bila odpoved podana 19 delavcem, pri tem pa ni šlo za kolektivni odpust, da bi toženko pri določitvi presežnih delavcev zavezovali kriteriji iz 102. člena ZDR-1. Kot nakazano, je za odločitev v tem primeru bistveno, da toženka ni uporabila 4. člena podjetniške kolektivne pogodbe, ki določa kriterije za določitev presežnih delavcev, in sicer kriterij delovne uspešnosti, usposobljenosti delavca za delo, delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, socialnega stanja, zdravstvenega stanja in strokovne izobrazbe. Kot najbolj odločilen kriterij se upošteva delovna uspešnost, temu sledi usposobljenost delavca za delo in delovna doba pri delodajalcu, za ostale kriterije toženka ni določila vrstnega reda. Toženka niti ne zanika, da teh kriterijev ni uporabila, pač pa neutemeljeno prikazuje, da jih ni bila dolžna uporabiti in da je upravičeno dala večji pomen drugim okoliščinam, zaradi katerih bi tudi sodišče moralo biti manj formalistično, bolj življenjsko in praktično ter toženki dopustiti, da bolj kot predpisane kriterije upošteva osebne okoliščine na strani tožnika (neudeležbo pri odrejenem nadurnem delu, kakovost, produktivnost, samoinciativnost, odnos do sodelavcev, probleme z alkoholiziranostjo) in tako prosto izbere delavce, s katerimi lažje dela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00054682
KZ-1 člen 284, 284/1.
sodni izvedenec - odmera davka na motorna vozila - kriva izpovedba priče ali izvedenca
Nosilno in ključno vprašanje v predmetni zadevi v ponovljenem postopku je, ali je obdolženec kot sodni cenilec v cenitvi z dne 8. 2. 2014 navajal izmišljena dejstva in zavestno uporabljal lažna pravila stroke, ali pa je cenitev z dne 8. 2. 2014 bila izdelana nestrokovno in malomarno.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - izklicna cena - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - obremenjenost nepremičnin - osebna služnost
Vsak način prodaje in vsaka cena je zgolj pričakovana projekcija; v naprej pa ni mogoče napovedati, po kateri ceni bi bilo mogoče premoženje najbolje unovčiti. To pomeni, da ni mogoče slediti povsem posplošenemu pritožnikovemu nasprotovanju prodaje po ceni, za kakršno je prodajo predlagala upraviteljica na podlagi cenitve pooblaščenega ocenjevalca, ki ji je sledilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00055120
OZ člen 179. ZPP člen 7.
denarna odškodnina - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primerna višina odškodnine - premoženjska škoda - zmanjšana vrednost vozila - razpravno načelo - kršitev razpravnega načela
Ugotovitve izvedenca, da je vozilo po njegovi oceni imelo dejansko 366.000 prevoženih kilometrov (ker je bil opravljen poseg v števec), sodišče ne bi smelo upoštevati, saj tega dejstva ni zatrjevala nobena od pravdnih strank.
Jasno stališče pravne teorije je: če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo. To nadalje pomeni, da je argumentacija sodišča prve stopnje, da dopuščena revizija pomeni razlog, ki samostojno utemeljuje prekinitev postopka in vpliva na čas prekinitve, zmotna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055455
URS člen 29.. KZ-1 člen 54, 57, 208, 208/1.. OZ člen 131.. ZKP člen 18, 371, 371/2, 385.
kaznivo dejanje zatajitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - pogojna obsodba s posebnim pogojem - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - prilastitveni namen - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo proste dokazne presoje - pravica do poštenega sojenja
Uporaba nadaljevanega kaznivega dejanja (torej enega dejanja) namesto obsodbe obdolženca za dve ali več kaznivih dejanj, ki so zajeta v nadaljevano kaznivo dejanje, je obdolžencu v korist. S prepovedjo spremembe sodbe v škodo obdolženca glede pravne presoje dejanja je mišljena prepoved pravne opredelitve kaznivega dejanja po zakonu, ki je za obdolženca strožji. Zgolj zato, ker sodišče prve stopnje ni z izrecnimi besedami navedlo, da je obdolženec storil očitani dejanji iz koristoljubnosti, ni mogoče zaključiti, da subjektivni pogoj nadaljevanega kaznivega dejanja ni izpolnjen. Enotni psihični odnos storilca do nadaljevanega kaznivega dejanja se namreč ugotavlja in pripisuje na podlagi objektivnih okoliščin, katere pa je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo. Prilastitev mora biti v pravem pomenu te besede podana zgolj v storilčevem naklepu, medtem ko za izvršitveno ravnanje zadostuje zunanja manifestacija prilastitvenega naklepa. Prilastitev pomeni, da storilec s stvarjo ravna, kakor da bi bil njen lastnik. Gre za ravnanje, ki kaže na obstoj storilčevega naklepa. Po ustaljeni sodni praksi si storilec stvar prilasti, kadar jo obdrži kot svojo lastnino oziroma kadar stvar proda, zamenja ali z njo razpolaga na kak drug način, ki kaže na voljo storilca, da stvar rabi kot svojo. Kadar prilastitveni naklep ne izhaja že iz samega ravnanja (kot na primer v situaciji nevračila stvari), morajo biti podane še druge okoliščine, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo sklepati na storilčev prilastitveni naklep. Razpolaganje s stvarmi je tisto, ki kaže na obdolženčevo voljo, da stvari rabi kot svoje, zaradi česar so neutemeljene pritožbene navedbe, da protipravnost prilastitve ni konkretizirana s posameznimi obdolženčevi dejanji.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00055844
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/2, 153, 153/1.. ZVZD-1 člen 5, 9, 27, 27/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - protipravnost ravnanja
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da niti polaganje vročevoda ob reki niti pobiranje smeti po gradbišču, kar je tožnik z nadrejenim delavcem počel tik pred nastankom škodnega dogodka, ne predstavljata nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 131. člena OZ, pri čemer teh dejavnosti ni mogoče opredeliti kot nevarnih zgolj zaradi nenadnega poslabšanja vremena.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da nadrejenemu delavcu ni mogoče očitati, da bi lahko predvidel razvoj izjemne vremenske situacije in posledično možnost nastanka škodnega dogodka. Pritožba temu neutemeljeno nasprotuje z zavzemanjem za strožjo presojo protipravnosti ravnanja nadrejenega delavca v primerjavi s podrejenimi delavci. To bi bilo relevantno v primeru, če bi škoda nastala kot neposredna posledica njegovega ravnanja, in ne v posledici zunanjega, od prve toženke oziroma tožniku nadrejenega delavca neodvisnega dogodka.
ZNP-1 člen 156, 156/4.. ZZK-1 člen 196, 196/2, 197, 197/2, 197/3.. ZPP člen 339, 339/2-8.
postopek za delitev solastnih nepremičnin - pogoji za vpis zaznambe postopka - vpis po uradni dolžnosti - kršitev pravice do izjave - vročanje listin udeležencem - seznanitev s procesnim gradivom - pravica do vpogleda v procesna dejanja - elektronska zemljiška knjiga - javnost zbirke listin - zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti
Pritožba ne more uspeti z očitki, da je bila pritožniku kršena pravica do izjave (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), ker pritožniku skupaj s sklepom o dovolitvi vpisa nista bila vročena obvestilo in predlog za delitev stvari v solastnini. Zakon ne predvideva vročanja teh listin udeležencem postopka skupaj s sklepom o dovolitvi vpisa. Udeleženci se z njimi lahko seznanijo na način, določen v zakonu.
ZDR-1 člen 4, 20, 20/1, 85, 85/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 34, 34/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zakoniti zastopnik - zastopanje stranke - podaja odpovedi - pričakovani delovni rezultati
Pritožba se napačno zavzema, da bi moralo sodišče šteti, da odgovor na tožbo (zaradi vložitve po neupravičeni osebi) ni bil vložen in posledično izdati zamudno sodbo. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, oziroma če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. Namen te določbe je, da je v postopku varovan interes nepravilno zastopane stranke, ne pa interes nasprotne stranke, da bi se v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko učinkovito sklicevala na postopkovno kršitev. Če je nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev sodbe, če je obremenjena s takšno kršitvijo (npr. II Ips 70/2013). Zato v tej zvezi pritožbenemu sodišču niti ne bi bilo treba odgovarjati tožnici na pritožbeno navedbo o napačnem zastopanju toženke v tem sporu. Ker pa pritožba navedbe o nepravilnem zastopanju toženke prikazuje tudi kot razlog za nezakonito odpoved, češ da je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana po neupravičeni osebi, pritožbeno sodišče vendarle tudi te navedbe obrazloženo zavrača kot neutemeljene in se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje.
Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje zanesljivo presodilo, da gre za datoteke, ki nesporno prikazujejo mladoletne osebe, obtoženca ne more ekskulpirati trditev, da se je zanašal na to, da spletna stran Pornhub jamči, da ne vsebuje pornografskih in drugačnih vsebin, na katerih se pojavljajo mladoletne osebe. Predmetne slikovne in video datoteke je sodišče prve stopnje pregledalo ter na podlagi lastne zaznave z gotovostjo zaključilo, da je lahko vsaki povprečno razgledani osebi povsem jasno, da prikazujejo mladoletne osebe ter da za takšno ugotovitev ni potrebe po pritegnitvi izvedenca. Svoje zaključke je prvo sodišče še dodatno podprlo s podatkom, da je obtoženec na predmetni spletni domeni iskal pornografske vsbeine z mladoletnimi osebami.
ZFPPIPP člen 46, 47, 57, 57/3, 299, 299/5, 327, 327/4, 330, 330/3, 342, 342/3, 343, 371, 371/8. ZZK-1 člen 89.
razdelitev posebne razdelitvene mase - poslovna celota - pravni nasledniki upnika - pravni interes - prodaja nepremičnin - prenehanje izločitvene pravice - zahtevek za plačilo terjatev - petitorna pravda - zaznamba spora - ločitveni upniki - ocena vrednosti premoženja - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo enakega obravnavanja upnikov
S tem, ko Republika Slovenija, ki je v postopku uveljavljala izločitveno pravico, pa tožbe, na katero je bila napotena, ni vložila v zakonskem roku, je odpadla ovira za prodajo Spornih nepremičnin, ki so del prodanega kamnoloma. S prodajo tudi teh nepremičnin (kot dela poslovne celote) je prenehala tudi zatrjevana izločitvena pravica, torej zatrjevana lastninska pravica Republike Slovenije na Spornih nepremičninah, temu upniku pa je ostal le še zahtevek za plačilo terjatve po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP. Že v sklepu Cst 475/2021 je višje sodišče tudi pojasnilo, da tudi pravda ni ovira za razdelitev kupnine, saj gre pri zaznambi spora za zemljiškoknjižni vpis, ki se v skladu z 89. členom ZZK-1 po prodaji nepremičnin izbriše iz zemljiške knjige, domnevnemu izločitvenemu upniku pa ostane le še pravica do plačila kupnine, zmanjšane za pripadajoče stroške in izplačilo, ki ga prejmejo ločitveni upniki.
Čim pa je tako, tudi ni razloga za zadrževanje dela kupnine do končanja pravde o lastninski pravici. Tu ne gre za prejudiciranje odločitve v pravdnem postopku, temveč za to, da pravdni postopek ne more vplivati na razdelitev kupnine ločitvenim upnikom.
Kamnolom se je prodal kot poslovna celota in višje sodišče se strinja s pritožnikoma, da zato predstavlja skupno posebno razdelitveno maso. Vsi deli so namreč prispevali k boljši prodaji poslovne celote, zato je edino pravilno, da vsi tudi v enaki meri in enakopravno ter hkrati sodelujejo pri delitvi dosežene kupnine.
Cenitev posameznih nepremičnin je tudi po mnenju višjega sodišča dokončna ‒ ob odločanju o prodaji je bila upoštevana v cenitvi določena vrednost posameznih nepremičnin in te so k določeni ceni prispevale v takem znesku, kot je določeno v cenitvi. Po mnenju višjega sodišča sedaj ni mogoče na novo določati razmerij posameznega premoženja v poslovni celoti in na novo določati vrednosti nepremičnin, temveč se upoštevajo razmerja, v skladu s katerimi so bile nepremičnine ocenjene.
V prodaji je tako participiralo različno premoženje stečajnega dolžnika, vsi ločitveni upniki pa morajo zato enakopravno participirati tudi pri delitvi posebne razdelitvene mase, tako da so kar v največjem deležu poplačani vsi ločitveni upniki. V takem primeru je razdelitev razdelitvene mase, ki tega ne bi upoštevala, temveč bi se razdelitve opravile glede vsake posebne stečajne mase, ki skupaj tvorijo poslovno celoto, lahko le arbitrarna in v nasprotju z določili ZFPPIPP. Taka, pravilna porazdelitev razdelitvene mase med ločitvene upnike, je mogoča le, če se tudi delitev opravi naenkrat, tako da so ločitveni upniki poplačani v kar največjem možnem delu in brez razdelitve le dela razdelitvene mase, za kar glede na to, da niti za prodajo ni bilo ovire, tudi zdaj ni ovire. Le navadni upniki ne morejo biti poplačani pred morebitnim plačilom izločitvenega upnika po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP.