Predmet obveznosti v okviru pogodbene prepovedi konkurence, katere namen je prvenstveno zaščititi poslovne interese tožeče stranke, je opustitev oziroma vzdržnost delavčevega opravljanja konkurenčne dejavnosti v korist bivšega delodajalca po prenehanju delovnega razmerja. Za presojo zahtevka o zmanjšanju pogodbene kazni nista pomembna delo in plačilo toženca v času zaposlitve pri tožeči stranki, ki ju toženec izpostavlja v pritožbi, temveč kakšnega pomena je ravnanje, ki bi ga moral opustiti po prenehanju, pa ga ni, kot tudi teža in trajanje te kršitve. Pomembno je tudi, ali višina pogodbene kazni presega škodo tožeče stranke. V tej smeri pa toženec pred sodiščem prve stopnje niti ni podal ustreznih trditev. Glede na navedeno je tožeča stranka upravičena do plačila pogodbene kazni v višini, kot sta jo stranki določili v pogodbi o zaposlitvi.
Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje zanesljivo presodilo, da gre za datoteke, ki nesporno prikazujejo mladoletne osebe, obtoženca ne more ekskulpirati trditev, da se je zanašal na to, da spletna stran Pornhub jamči, da ne vsebuje pornografskih in drugačnih vsebin, na katerih se pojavljajo mladoletne osebe. Predmetne slikovne in video datoteke je sodišče prve stopnje pregledalo ter na podlagi lastne zaznave z gotovostjo zaključilo, da je lahko vsaki povprečno razgledani osebi povsem jasno, da prikazujejo mladoletne osebe ter da za takšno ugotovitev ni potrebe po pritegnitvi izvedenca. Svoje zaključke je prvo sodišče še dodatno podprlo s podatkom, da je obtoženec na predmetni spletni domeni iskal pornografske vsbeine z mladoletnimi osebami.
Ker sta pravdni stranki v konkretnem primeru solidarni zavezanki in se zahtevek zoper njiju lahko obravnava ločeno, sklep Ustavnega sodišča RS pa predvideva zgolj prekinitev odškodninskih postopkov, ki tečejo zoper drugotoženo stranko Banko Slovenije, to ne predstavlja razlog za prekinitev oziroma izločitev zadeve tudi zoper prvo toženo stranko.
ZDR-1 člen 4, 20, 20/1, 85, 85/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 34, 34/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zakoniti zastopnik - zastopanje stranke - podaja odpovedi - pričakovani delovni rezultati
Pritožba se napačno zavzema, da bi moralo sodišče šteti, da odgovor na tožbo (zaradi vložitve po neupravičeni osebi) ni bil vložen in posledično izdati zamudno sodbo. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, oziroma če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. Namen te določbe je, da je v postopku varovan interes nepravilno zastopane stranke, ne pa interes nasprotne stranke, da bi se v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko učinkovito sklicevala na postopkovno kršitev. Če je nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev sodbe, če je obremenjena s takšno kršitvijo (npr. II Ips 70/2013). Zato v tej zvezi pritožbenemu sodišču niti ne bi bilo treba odgovarjati tožnici na pritožbeno navedbo o napačnem zastopanju toženke v tem sporu. Ker pa pritožba navedbe o nepravilnem zastopanju toženke prikazuje tudi kot razlog za nezakonito odpoved, češ da je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana po neupravičeni osebi, pritožbeno sodišče vendarle tudi te navedbe obrazloženo zavrača kot neutemeljene in se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje.
delni umik tožbe - privolitev v delni umik tožbe - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari - razpolaganje z lastninsko pravico
Če je bila tožeča stranka izrecno seznanjena s tem, da tožena stranka ne želi prevzeti bremena plačevanja njenega izvajanja zatrjevanih storitev, ki jih je do tedaj tožeča stranka izvajala samoiniciativno in brez terjanja nadomestila, potem njeno izvajanje teh storitev v razmerju med pravdnima strankama ne more vzpostaviti razmerja obogateni-prikrajšani.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00055983
ZS člen 113a.
javni zavod - delovni čas - pripravljenost za delo - delo prek polnega delovnega časa - davki in prispevki - razlika v plači
Oddaljenost prebivališča od kraja opravljanja dela, na katerega je moral tožnik priti v eni uri, sama po sebi ni upoštevna, še manj pa bistvena za opredelitev celotnega obdobja razpoložljivosti kot "delovnega časa". Ključno je, da tožnik v tem obdobju v povprečju ni bil pogosto pozvan k opravljanju nalog (intervencij) oziroma da te niso bile intenzivne, zato tudi nakazovanje možnosti požara oziroma velike škode na delovnih sredstvih ne more pripeljati do drugačnega zaključka.
Jasno stališče pravne teorije je: če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo. To nadalje pomeni, da je argumentacija sodišča prve stopnje, da dopuščena revizija pomeni razlog, ki samostojno utemeljuje prekinitev postopka in vpliva na čas prekinitve, zmotna.
Ker toženka ni dokazala, da se je tožnika bala in da je zato zamenjala ključavnico, obstaja motenje posesti zaradi zamenjave ključavnice in onemogočanja vstopa v stanovanje. Predlagani dokaz s poizvedbami na postaji policije pa je sodišče pravilno zavrnilo, saj je toženka sama izpovedala, da je prišla kriminalistka po tem, ko je bila ključavnica že zamenjana, in to zaradi drugega razloga, ne zaradi nasilja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00055239
ZKP člen 359, 359/1, 365, 365/1, 365/2, 371, 371/1, 371/1-8.
poprava sodbe - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Kot je bilo že predhodno obrazloženo, se obtožencu očita protipravno ravnanje po določbi prvega odstavka člena 192 KZ-1, torej temeljna oblika tega kaznivega dejanja, za katero je dovolj, da bi lahko bil ogrožen razvoj oškodovanca, torej otroka.
nagrada stečajnega upravitelja - izplačilo zadnjega dela nagrade - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa - izpodbijanje pravnomočne odločbe
Sklepi o nagradah so pravnomočni, saj zoper njih ni bila vložena nobena pritožba. Z izpodbijanim sklepom je bil upravitelju priznan zgolj še zadnji del nagrad. Čim pa so sklepi o nagradah pravnomočni, je odveč in nedopustno vsakršno ponovno vsebinsko razpravljanje o teh nagradah, kot to poskušata pritožnika.
Kot pravilno opozarja pritožba, tožnik ne izpodbija odločitve ali dejanja državnega organa ali nosilca javnih pooblastil, da bi šlo za socialni spor po 58. členu ZDSS-1, ampak zahteva plačilo prispevkov v posledici nepriznavanja vključitve v poklicno zavarovanje s strani delodajalca. Zato gre prvenstveno za spor delavca zoper delodajalca, četudi predmet spora ni tipično delovnopravne narave (kot bi bil npr. v primeru vtoževanja plač), saj so pravice, povezane s poklicnim zavarovanjem, socialne.
vrnitev zaseženih predmetov - hišna preiskava - odvetnik kot stranka v postopku - protiustavnost zakona
Pritožnik sedaj v pritožbeni obrazložitvi utemeljeno opozarja, da zaradi same ugotovitve Ustavnega sodišča v navedeni odločbi, da Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu nista bila v skladu z Ustavo, hišna preiskava na domu odvetnika A. A. pred izdajo te odločbe in zlasti zaseg mobilnih telefonov nista bila nezakonita. Glede na razloge v 77. do 81. točki obrazložitve odločbe, o tem ne more biti nobenega dvoma.
Sodišče je s sklepom prekinilo postopek, ker je bil postopek prekinjen z ustavno odločbo U-I-295/13, ki je odločila, da se do odprave protiustavnosti postopki prekinejo do sprejema ustrezne zakonodaje. Nato je bil sprejet ZPSVIKOB, ki je pričel veljati 9. 12. 2019. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklenilo, da se postopek nadaljuje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnega delavca - diskriminacija - davki in prispevki
V tožnikovem primeru je šlo za delovno mesto utopni kovač, ki ga je zasedal skupaj z večjim številom delavcev, od tega je bila odpoved podana 19 delavcem, pri tem pa ni šlo za kolektivni odpust, da bi toženko pri določitvi presežnih delavcev zavezovali kriteriji iz 102. člena ZDR-1. Kot nakazano, je za odločitev v tem primeru bistveno, da toženka ni uporabila 4. člena podjetniške kolektivne pogodbe, ki določa kriterije za določitev presežnih delavcev, in sicer kriterij delovne uspešnosti, usposobljenosti delavca za delo, delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, socialnega stanja, zdravstvenega stanja in strokovne izobrazbe. Kot najbolj odločilen kriterij se upošteva delovna uspešnost, temu sledi usposobljenost delavca za delo in delovna doba pri delodajalcu, za ostale kriterije toženka ni določila vrstnega reda. Toženka niti ne zanika, da teh kriterijev ni uporabila, pač pa neutemeljeno prikazuje, da jih ni bila dolžna uporabiti in da je upravičeno dala večji pomen drugim okoliščinam, zaradi katerih bi tudi sodišče moralo biti manj formalistično, bolj življenjsko in praktično ter toženki dopustiti, da bolj kot predpisane kriterije upošteva osebne okoliščine na strani tožnika (neudeležbo pri odrejenem nadurnem delu, kakovost, produktivnost, samoinciativnost, odnos do sodelavcev, probleme z alkoholiziranostjo) in tako prosto izbere delavce, s katerimi lažje dela.
stečajni postopek - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku zaradi insolventnosti - nedovoljen predlog - ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - prepozen ugovor
Določba drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP je jasna in ne potrebuje nikakršne razlage niti je ne dopušča. V skladu s 125. členom Ustave Republike Slovenije so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon, enako je določeno tudi v prvem odstavku 3. člena ZS. Zakonskega besedila torej sodniki ne morejo prezreti, ni pa tudi podlage, da bi ga lahko tolmačili tako, da za obravnavano zadevo ne velja, s čimer bi se torej prosto odločali o tem, ali bodo povsem jasno zakonsko določilo sploh upoštevali. Postopanje, kot ga za obravnavano zadevo predlagata pritožnika, bi bilo nezakonito in neustavno.
Prav tako ni utemeljeno pritožbeno stališče, da naj bi se drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP uporabljal le za glavni postopek zaradi insolventnosti. Iz zakonskega določila kaj takega ne izhaja.
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki, iz česar nadalje izhaja, da po ZPP kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče uveljavljati napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče oziroma vročevalec.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40.. ZPIZ-1 člen 102.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - zakonita odpoved - invalid
Napačno je pritožbeno stališče, da je odpoved neutemeljena, ker tožniku ni bila podana že takoj, ko so se pojavili razlogi zanjo (ko se je zmanjšal obseg dela v enoti kadri zaradi ukinjanja poslovalnic in posledično zmanjševanja števila zaposlenih ter ko se je predčasno zaključil projekt A.), torej v letu 2018 in 2019. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da reorganizacija pri toženki še vedno traja, saj se število zaposlenih še vedno zmanjšuje. ZDR-1 pa tudi sicer ne določa roka, v kolikšnem času po nastanku poslovnega razloga, ki utemeljuje odpoved pogodbe o zaposlitvi, je potrebno delavcu podati odpoved. Zato s strani tožnika izpostavljeno dejstvo, da mu je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana (šele) 2. 12. 2020, še ne pomeni, da mu je bila ta dejansko podana zaradi dalj časa trajajočega bolniškega staleža (v katerem je bil že od januarja 2019 dalje) in ker je kot invalid pridobil pravico do dela s krajšim delovnim časom (odločba ZPIZ o tej pravici je bila izdana že 24. 12. 2019).
ZNP-1 člen 156, 156/4.. ZZK-1 člen 196, 196/2, 197, 197/2, 197/3.. ZPP člen 339, 339/2-8.
postopek za delitev solastnih nepremičnin - pogoji za vpis zaznambe postopka - vpis po uradni dolžnosti - kršitev pravice do izjave - vročanje listin udeležencem - seznanitev s procesnim gradivom - pravica do vpogleda v procesna dejanja - elektronska zemljiška knjiga - javnost zbirke listin - zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti
Pritožba ne more uspeti z očitki, da je bila pritožniku kršena pravica do izjave (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), ker pritožniku skupaj s sklepom o dovolitvi vpisa nista bila vročena obvestilo in predlog za delitev stvari v solastnini. Zakon ne predvideva vročanja teh listin udeležencem postopka skupaj s sklepom o dovolitvi vpisa. Udeleženci se z njimi lahko seznanijo na način, določen v zakonu.
Pritožnik v zelo obširni (in delno tudi nerazumljivi pritožbi) sploh v ničemer ne izpodbija razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, temveč le razglablja o drugih, že pravnomočno, in po njegovi oceni napačno, razsojenih zadevah. Višje sodišče zato ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in se v izogib ponavljanju nanjo v celoti sklicuje.