ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 9, 9/1.
premičninska izvršba - stroški izvršitelja - oprava rubeža v popoldanskem času - odredba sodišča
Dne 8. 6. 2019 je začel veljati Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, ki je v 2. členu spremenil prvi odstavek 9. člena do sedaj veljavnega Pravilnika.
Glede na navedeno pritožba pravilno opozarja, da izvršitelj za opravo rubeža v popoldanskem času ne potrebuje več odredbe sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00056125
ZPP člen 11, 70, 70-6, 72, 72/2, 205, 206, 207, 213, 213/2, 286, 286/1, 286a, 286a/1, 286b, 339, 339/1.. ZPIZ-2 člen 27, 30, 30/1, 30/2, 30/3, 36, 37, 63, 63/3.. URS člen 2, 14, 22, 50.. ZPIZ-1 člen 49, 177.. ZPIZ člen 39, 39/4, 52, 52/4.. ZSVarPre člen 2, 6.
načelo ekonomičnosti - pravica do izjave - izvedba dokazov - pravica do starostne pokojnine - načelo enakosti pred zakonom - pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - najnižja pokojninska osnova
Za pritožnikovo stališče, da bi bilo potrebno uporabiti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven ob njegovi vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje leta 1972, ali v nasprotnem vrniti plačane prispevke z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ni nobene zakonske niti ustavne podlage. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti in dokladnem principu financiranja. Iz ekonomskih in demografskih razlogov ter finančne vzdržnosti pokojninske blagajne bi zagotavljanje starostne pokojnine v višini minimalne plače, ne glede na pokojninsko dobo in plačane prispevke, bilo lahko le predmet sprememb veljavne sistemske ureditve v zakonodajnem postopku in ne sojenja v predmetni zadevi.
Čeprav neplačevanje ali plačevanje nizkih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje nemalokrat povzroči, da je starostna pokojnina nižja od socialnih transferjev po ZSVarPre, to na razsojo obravnavane zadeve nima niti ne sme imeti nobenega vpliva. Za pravilno presojo odmerjene starostne pokojnine so edino upoštevne relevantne določbe ZPIZ-2, četudi je, tako kot v okoliščinah konkretnega primera, pokojnina nižja od socialnih transferjev.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 40, 40/1, 42, 42/1.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Sodna praksa, ki je na tem področju obširna in ustaljena, je zavzela stališče, da je nagrada za izjemno zahtevno delo pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja. Kot zelo zahtevna mnenja nadalje vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje za več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij. Izvedenka je odgovorila na dve vprašanji glede vrste in mehanizma nastanka poškodb, na vprašanji je odgovorila na kratko in brez dodatnih obsežnih pojasnil, mnenje ni obsežno (pet strani), običajen je bil rok za izdelavo izvedeniškega mnenja, tudi obseg dokumentacije, ki je bila podlaga za izdelavo mnenja, ne odstopa od povprečnih zadev. Ker tako mnenje ne odstopa od drugih primerov zahtevnih izvedeniških mnenj, gre za zahtevno in ne za izjemno oziroma zelo zahtevno mnenje.
odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - oddajanje nepremičnine v najem - prepoved odtujitve in obremenitve
Tožnica bo v roku 12-tih mesecev lahko priskrbela potrebna sredstva za plačilo sodne takse, in sicer z oddajo nepremičnega premoženja, glede na to, da to ni njeno edino premoženje, pa tudi s prodajo premičnega premoženja.
Prepoved obremenitve in odtujitve ne pomeni, da tožnica nepremičnine ne sme oddati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00054721
ZPP člen 2, 150, 150/1, 154, 154/2, 253, 286b, 286b/1. ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 7, 7/1, 12, 12/1, 12/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/1, 14, 14/2, 23, 23/1, 23/2-3, 61, 61/3.
regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - varnost pri delu - soprispevek oškodovanca - tehnična brezhibnost stroja - organizacija delovnega procesa - nevarno območje - višina škode - izvedensko mnenje - prekluzija pri uveljavljanju procesne kršitve - tožbeni predlog - sklepčnost - pravdni stroški po uspehu - sorazmerno majhen uspeh
Tožena stranka ni odpravila nenehnih zastojev linije, za katere je vedela. Prav tako so delavci zlahka onemogočili delovanje varnostnega stikala (s tem, da so ga prelepili), tožena stranka pa je šele po nezgodi namestila varnostni vijak, ki je onemogočil dostop do nevarnega območja stroja (odprtje zaščitnih vrat linije), čeprav je vedela, da je bilo varnostno stikalo, ki ustavi gibanje nevarnih delov, večkrat prelepljeno. Glede na navedeno je odgovornost tožene stranke za nezgodo, v korist katere se opravlja delovni proces, napram delavki, ki je pri odpravljanju zastojev, da bi dosegla normo, ki ji jo je postavila prav tožena stranka, (morebiti) prelepljala stikalo oz. je za to vedela, zagotovo znatno večja.
Višje sodišče v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je o stroških postopka odločilo na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP. V konkretni zadevi je namreč tožeča stranka uspela z 80 % svojega zahtevka, tožena stranka pa z 20 %. Ne gre torej za primer, ko tožeča stranka ni uspela le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka. Sodišče prve stopnje bi zato moralo uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP in o stroških odločiti skladno z uspehom.
izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank - vračunavanje delne izpolnitve - vrstni red vračunavanja - dolžnikova izbira - vračunavanje obresti in stroškov
V skladu z določbo prvega odstavka 287. člena OZ ima dolžnik sicer res pravico izbirati, katera od več obveznosti je s plačilom izpolnjena. Nima pa take možnosti izbire glede vračunavanja obresti in stroškov. Ob delnem plačilu tako dolžnik ne more izbrati, da plačuje samo glavnico, saj takšna izjava nima pravnih učinkov.
Ni mogoče šteti, da že dokazni predlog za zaslišanje strank in prič pomeni zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Stranka mora namreč izvedbo naroka izrecno zahtevati.
Pooblastilo (vseh etažnih lastnikov) notarju za vložitev predloga tedaj, ko je priložene listine (ponovno vseh etažnih lastnikov) moral pretvoriti v elektronsko obliko in jih vložiti na sodišče za vpis v sodni register, izhaja iz drugega odstavka 24. člena ZSReg v zvezi s tretjim odstavkom 28.a člena ZSReg.
spor majhne vrednosti - dokazna ocena - dovoljeni pritožbeni razlogi
Tožnik s pritožbo, kljub zapisu, da uveljavlja razloga absolutne bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ne uveljavlja v sporu majhne vrednosti dopustnih pritožbenih razlogov. Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni z ničemer konkretno uveljavljana. S podobno pavšalno uveljavljanim očitkom zmotne uporabe materialnega prava pa se dejansko uveljavlja nedopusten razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega stanja, katerega pretežna vsebina je v očitku zmotne dokazne ocene.
vstop novega upnika v izvršbo - ugovor ničnosti pogodbe - ničnost zaradi neobstoječe ali nedopustne podlage pravnega posla - ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim upnikom
Od uveljavitve ZIZ-L dalje kontradiktornosti postopka pred izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom ni treba zagotavljati, saj se dolžniku pravica do izjave omogoča v ugovoru po novem drugem odstavku 56.a člena ZIZ.
Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve (z uveljavljanjem ničnosti pogodbe o prenosu terjatve) bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša, bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa. Navedbe, ki jih dolžnik v zvezi ničnostjo poda, pa morajo biti substancirane, kar pomeni, da mora navesti dejstva, ki ničnost prenosa utemeljujejo in zanje predložiti dokaze.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1.
nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - znižanje nagrade - sprememba sklepa
Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilno priznanje dvojne nagrade po 51,00 EUR za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije (do 100 strani) za nove izvide, ki naj bi bili predloženi na osebnem pregledu. V konkretni zadevi je sodišče samo pridobilo zdravstveni karton, tako da je odpadla postavka za priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. V izvedenskem mnenju je namreč citirana vsa dokumentacija, ki je bila upoštevana pri oblikovanju izvedenskega mnenja, za noben izvid pa ni razvidno, da bi ga tožnik predložil na samem osebnem pregledu.
Ker je sodišče postopek zoper obe toženki prekinilo, preden jima je vročilo tožbo v odgovor, je razumljivo, da jima zaradi tega, ker litispendenca še ni nastopila, tudi sklepa o prekinitvi ni vročalo. A bi bilo pravilno postopanje sodišča prve stopnje takšno, da bi moralo drugi toženki pred vročitvijo tožbe v odgovor (ali vsaj skupaj z njo) vročiti sklep o prekinitvi postopka, nato pa sprejeti sklep o nadaljevanju postopka zoper njo.
spor majhne vrednosti - sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pravna oseba kot taksni zavezanec - premoženjsko stanje pravne osebe - pomanjkljiva trditvena podlaga - pavšalne pritožbene navedbe
Sodišče prve stopnje je podalo izčrpno obrazložitev, zakaj tožena stranka ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Tako je pojasnilo, da pravna oseba niti ne more doseči oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse, ki znaša manj kot 44,00 EUR (četrti odstavek 11. člena ZST-1), kot je to primer v obravnavani zadevi, kakor tudi, da tožena stranka ni podala okoliščin glede svojega premoženjskega stanja, zaradi katerih naj bi bilo ugodeno predlogu za odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
odmera pravdnih stroškov - stroški odvetniških storitev - stroški za zastopanje - samostojna storitev odvetnika - odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba vrednosti točke
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z drugim odstavkom 12. člena OT tožnici priznati za storitev opravljeno pred spremembo vrednosti točke, število točk po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik storitev opravil, saj navedeno določilo OT predpisuje, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano z DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo DDV. Sodišče bi zato za vložitev odgovora na tožbo (z dne 13. 8. 2018) moralo preračunati in priznati število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR, ki velja v času, ko je bilo delo opravljeno, tako dobljeno število točk pa pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe (v času odločanja sodišča), to je v vrednosti 0,60 EUR.
Sodišča so dolžna odmeriti odvetniške stroške ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 12. člena te tarife le na predlog odvetnika.
objektivna sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - procesno gradivo - vsebina tožbenega zahtevka - nedenarni in denarni tožbeni zahtevki - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - obveznosti zakoncev - nastanek obveznosti - premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - razmerja med izvenzakonskima partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti
Kadar toženec spremembi tožbe nasprotuje, lahko sodišče dovoli spremembo, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankama. Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev tedaj konkretnega (ne pa morebiti vseh tudi bodočih) spora. Prav je, da sodišče dovoli spremembo, če se je s tem mogoče izogniti novi tožbi, tudi če tožnik na podlagi zbranega procesnega gradiva uveljavlja spremenjeni tožbeni predlog. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je dovolitev spremembe tožbe smotrna, če se s spremembo prihrani ali prepreči nova pravda in če se s tem tekoča pravda ne obremeni preveč, vse v skladu z načelom ekonomičnosti postopka. V tem obsegu se presoja zgolj procesna smotrnost, ne pa tudi, ali je zahtevek kot tak vsebinsko utemeljen.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v dani situaciji, - ko pravda teče že več kot dve leti in ko je tožeča stranka že v vlogah pred spremembo tožbe podala in zatrjevala, da je plačevala in plačuje kredite in vzdržuje skupne nepremičnine, tudi po razpadu zakonske zveze, za te trditve pa predlagala tudi posamezne dokaze, in naknadno zahtevala tudi povrnitev preplačila dveh kreditov, plačanih po razpadu, in stroške vzdrževanja in nujnih del na skupnem premoženju, - ob tem, da nižje sodišče tudi z dokazovanjem še niti začelo ni (še ni izvajalo predlaganih dokazov) in še ni zbralo procesnega gradiva, smotrno za dokončno ureditev spornega razmerja med strankami dopustiti predlagano objektivno spremembo tožbe.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(3), 231, 231/1, 231/1-3, 232, 232/1, 232/1-2, 242, 242/2. Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi člen 11.
stečajni postopek nad pravno osebo - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - republika slovenija kot upnik - davčni dolg - trajnejša nelikvidnost - transakcijski račun - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini - izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet v drugi državi članici EU - pravo EU - pogoji za začetek stečajnega postopka - dokaz s postavitvijo izvedenca - dokaz informativne narave - pritožba družbenika
V obravnavanem primeru je upnica v predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zatrjevala, da je dolžnik postal trajneje nelikviden. Ta položaj je utemeljevala na dejstvu, da dolžnik po pravnomočnosti sklepa o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine niti v 60. dneh od pravnomočnosti sklepa o izvršbi, niti do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka, ni uspel v celoti iz premoženja poravnati svojih obveznosti, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi ter da tudi nima odprtega niti enega bančnega računa pri ponudnikih bančnih storitev v Republiki Sloveniji. Nesporno je torej, da je upnica zatrjevala položaj trajnejše nelikvidnosti dolžnika.
Dolžnik je v ugovoru trdil, da ni insolventen. V zvezi s trditvami in dokazi o domnevi trajnejše nelikvidnosti je trdil, da ima odprt transakcijski račun pri banki v Italiji, kar izhaja tudi iz priloženega izpisa iz Poslovnega registra Slovenije.
Upnica je na ugovor odgovorila, da okoliščina, da ima dolžnik odprt transakcijski račun v Italiji, še ne pomeni, da ni trajneje nelikviden. Dolžnikov očitek, da upnica z izvršbo ni posegla na denarna sredstva dolžnika v državi članici EU, je zanikala. Navedla je, da je na podlagi Direktive 2020/24/EU o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, dne 1. 7. 2021 poslala pristojnim italijanskim organom zaprosilo za izterjavo in/ali zavarovanje plačila terjatev, vendar da do sestave te vloge ni prejela še nobene informacije o izterjavi. Zato je pozvala dolžnika, naj sam pove,ali je njegov račun blokiran ali predloži dokaze, da sredstva na računu zadoščajo za poplačilo.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da se glede na podatek iz Poslovnega registra Slovenije o odprtem transakcijskem računu pri banki v Italiji, ki je država članici EU, in ki ga je očitno temu registru dolžnik sam sporočil v okviru svoje dolžnosti sporočanja o odprtih poslovnih računih v tujini, upnica v odgovoru na ugovor dolžnika ni pravilno sklicevala na domnevo o obstoju trajnejše nelikvidnosti po tretji alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Vendar ocenjuje kot neutemeljeno stališče dolžnika, da bi moralo sodišče prve stopnje enostavno ugotoviti, da ima dolžnik odprt bančni račun v Italijanski republiki, ki je država članica EU in na tej podlagi zaključiti, da je s tem izpodbil domnevo iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP ter takoj zavrniti predlog upnice za začetek stečajnega postopka. Upnik, ki predlaga stečaj nad dolžnikom, ima namreč možnost utemeljiti položaj trajnejše nelikvidnosti dolžnika, torej da v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, tudi na drug način, čemur je upnica v konkretnem primeru tudi zadostila.
poškodba pri delu - delo na strehi - nadzor - soprispevek delavca
Ravnanje delavca tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo takšno, da bi lahko pretrgalo vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem toženca (katerega bistvo je v pomanjkljivem nadzoru in neustreznem zavarovanju strehe pred morebitnimi padci (podrobnejši in nekoliko širši razlogi so razvidni iz izpodbijane sodbe) in nastalo delovno nesrečo, vendar pa velja delno pritrditi pritožbi v tem, da je ob pravilni uporabi materialnega prava soprispevek delavca višji.
Iz izpodbijane sodbe so razvidne okoliščine, ki kažejo, da je k delovni nesreči v nezanemarljivem delu prispeval poškodovani delavec. Da toženec neskrbnega ravnanja delavca ne bi mogel pričakovati in da posledično ni bil dolžan izvajati ustreznega nadzora nad delom ter zavarovati celotne strehe, ni izkazano in takšnemu zavzemanju toženca ni mogoče slediti. Vseeno pa velja poudariti, da je šlo za izkušenega delavca, ki je bil seznanjen z navodili za varno delo in stanjem strehe, in za delavca, ki je ravnal zelo nepremišljeno ter uporabil nenormalno in nevarno pot, brez da bi uporabil osebno zaščitno opremo, ki jo je imel v vozilu na voljo. Pritožbeno sodišče upoštevaje vse okoliščine, ki so v bistvenem povzete tu, obširneje pa razvidne iz izpodbijane sodbe, ugotavlja, da je primerna porazdelitev odgovornosti med tožencem in poškodovanim delavcem v razmerju 60% in 40%. Oba sta nedvomno prispevala k nastanku nesreče, pri čemer je odgovornost toženca nekoliko višja, saj bi moral zagotoviti ustrezno varovanje in nadzor, pri čemer bi nadzor nedvomno imel določen vpliv na ravnanje samega delavca.
Pritožnik v zelo obširni (in delno tudi nerazumljivi pritožbi) sploh v ničemer ne izpodbija razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, temveč le razglablja o drugih, že pravnomočno, in po njegovi oceni napačno, razsojenih zadevah. Višje sodišče zato ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in se v izogib ponavljanju nanjo v celoti sklicuje.
KZ člen 89. KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6, 324, 324/1, 324/1-3, 328, 328/1.
starejši mladoletnik - kazenska sankcija - odmera kazni - mladoletniški zapor - olajševalne in obteževalne okoliščine - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
Pomeni, da je sodišče prve stopnje pri odmeri kazni mladoletniškega zapora pravilno upoštevalo edino obteževalno okoliščino in nato še vse odločilne olajševalne okoliščine, ki po vrsti ne zmanjšujejo teže dejanj do mere, da bi bilo mogoče izrečeno kazen starejšemu mladoletniku znižati. Enako potem velja še za preostale okoliščine iz pritožbene obrazložitve, ki s samo težo dejanj nimajo ničesar opraviti, pač pa z namenom kaznovanja, ki je po oceni sodišča druge stopnje dosegljiv tudi pri nespremenjeni višini odmerjene kazni.
Obveznost vključitve v poklicno zavarovanje in obveznost obračuna ter plačila prispevkov je obveznost delodajalca do delavca, zato gre za delovni spor - čeprav se vsebina spora v končni posledici veže na pravico do poklicne pokojnine kot pravico iz socialnega področja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055455
URS člen 29.. KZ-1 člen 54, 57, 208, 208/1.. OZ člen 131.. ZKP člen 18, 371, 371/2, 385.
kaznivo dejanje zatajitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - pogojna obsodba s posebnim pogojem - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - prilastitveni namen - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo proste dokazne presoje - pravica do poštenega sojenja
Uporaba nadaljevanega kaznivega dejanja (torej enega dejanja) namesto obsodbe obdolženca za dve ali več kaznivih dejanj, ki so zajeta v nadaljevano kaznivo dejanje, je obdolžencu v korist. S prepovedjo spremembe sodbe v škodo obdolženca glede pravne presoje dejanja je mišljena prepoved pravne opredelitve kaznivega dejanja po zakonu, ki je za obdolženca strožji. Zgolj zato, ker sodišče prve stopnje ni z izrecnimi besedami navedlo, da je obdolženec storil očitani dejanji iz koristoljubnosti, ni mogoče zaključiti, da subjektivni pogoj nadaljevanega kaznivega dejanja ni izpolnjen. Enotni psihični odnos storilca do nadaljevanega kaznivega dejanja se namreč ugotavlja in pripisuje na podlagi objektivnih okoliščin, katere pa je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo. Prilastitev mora biti v pravem pomenu te besede podana zgolj v storilčevem naklepu, medtem ko za izvršitveno ravnanje zadostuje zunanja manifestacija prilastitvenega naklepa. Prilastitev pomeni, da storilec s stvarjo ravna, kakor da bi bil njen lastnik. Gre za ravnanje, ki kaže na obstoj storilčevega naklepa. Po ustaljeni sodni praksi si storilec stvar prilasti, kadar jo obdrži kot svojo lastnino oziroma kadar stvar proda, zamenja ali z njo razpolaga na kak drug način, ki kaže na voljo storilca, da stvar rabi kot svojo. Kadar prilastitveni naklep ne izhaja že iz samega ravnanja (kot na primer v situaciji nevračila stvari), morajo biti podane še druge okoliščine, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo sklepati na storilčev prilastitveni naklep. Razpolaganje s stvarmi je tisto, ki kaže na obdolženčevo voljo, da stvari rabi kot svoje, zaradi česar so neutemeljene pritožbene navedbe, da protipravnost prilastitve ni konkretizirana s posameznimi obdolženčevi dejanji.