vzpostavitev prejšnjega stanja - smrt stranke med postopkom - izvršba - nedenarna terjatev - odpravljivost procesne pomanjkljivosti
Predmetni izvršilni postopek po samem zakonu ni prekinjen, saj je imela glede na podatke spisa druga upnica v trenutku smrti pooblaščenko.
Ker do dedovanja pride v trenutku zapustnikove smrti, je sodišče kot stranko v procesnem smislu pravilno označilo dediči po pokojni C. C., saj po podatkih spisa sklep o dedovanju po pokojni B. B. še ni bil izdan ter novi upnik/i še niso vstopili v predmetni postopek.
Ker je sodišče postopek zoper obe toženki prekinilo, preden jima je vročilo tožbo v odgovor, je razumljivo, da jima zaradi tega, ker litispendenca še ni nastopila, tudi sklepa o prekinitvi ni vročalo. A bi bilo pravilno postopanje sodišča prve stopnje takšno, da bi moralo drugi toženki pred vročitvijo tožbe v odgovor (ali vsaj skupaj z njo) vročiti sklep o prekinitvi postopka, nato pa sprejeti sklep o nadaljevanju postopka zoper njo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/1-4, 41, 41/1, 41/1-3, 41/2, 41/4, 42.
ustno in pisno izvedensko mnenje - pisni izvid in mnenje izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - nagrada in stroški izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - kriteriji za oceno zahtevnosti izvedeniškega mnenja - zahtevnost mnenja
Kriterijev za določitev zahtevnosti za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja Pravilnik izrecno ne določa, saj se 42. člen Pravilnika nanaša na zahtevnost izvida in mnenja, ki ga je izvedenec podal pisno in o nagradi za katerega je sodišče prve stopnje že odločilo
poškodba pri delu - delo na strehi - nadzor - soprispevek delavca
Ravnanje delavca tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo takšno, da bi lahko pretrgalo vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem toženca (katerega bistvo je v pomanjkljivem nadzoru in neustreznem zavarovanju strehe pred morebitnimi padci (podrobnejši in nekoliko širši razlogi so razvidni iz izpodbijane sodbe) in nastalo delovno nesrečo, vendar pa velja delno pritrditi pritožbi v tem, da je ob pravilni uporabi materialnega prava soprispevek delavca višji.
Iz izpodbijane sodbe so razvidne okoliščine, ki kažejo, da je k delovni nesreči v nezanemarljivem delu prispeval poškodovani delavec. Da toženec neskrbnega ravnanja delavca ne bi mogel pričakovati in da posledično ni bil dolžan izvajati ustreznega nadzora nad delom ter zavarovati celotne strehe, ni izkazano in takšnemu zavzemanju toženca ni mogoče slediti. Vseeno pa velja poudariti, da je šlo za izkušenega delavca, ki je bil seznanjen z navodili za varno delo in stanjem strehe, in za delavca, ki je ravnal zelo nepremišljeno ter uporabil nenormalno in nevarno pot, brez da bi uporabil osebno zaščitno opremo, ki jo je imel v vozilu na voljo. Pritožbeno sodišče upoštevaje vse okoliščine, ki so v bistvenem povzete tu, obširneje pa razvidne iz izpodbijane sodbe, ugotavlja, da je primerna porazdelitev odgovornosti med tožencem in poškodovanim delavcem v razmerju 60% in 40%. Oba sta nedvomno prispevala k nastanku nesreče, pri čemer je odgovornost toženca nekoliko višja, saj bi moral zagotoviti ustrezno varovanje in nadzor, pri čemer bi nadzor nedvomno imel določen vpliv na ravnanje samega delavca.
ZPŠOIRSP člen 4, 4/1, 11, 11/1. OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - izgubljeni dobiček - denarna socialna pomoč - nepremoženjska škoda - trditveno in dokazno breme - dokazna stiska
Ugotovljena dejstva ne potrjujejo tožnikovih trditev, da je zaradi izbrisa ostal brez vseh dohodkov. Glede na zgoraj izpostavljena stališča v odločbi VSRS II Ips 80/2021, zahteva sodišča prve stopnje, da bi tožnik moral navesti in opisati nekaj primerov iz svojega življenja po izbrisu, kako je iskal posle, oziroma dokazati, da si v času izbrisa preživetja ni mogel zagotoviti z delom in z dohodki iz premoženja, ni bila pretirana. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zgolj okoliščina, da tožnik pred izbrisom približno dve leti ni ustvaril nobenih dohodkov, sama po sebi še ne pomeni, da jih v času izbrisa ne bi mogel ustvariti, vendar bi moral vsaj s posameznimi primeri dokazati, da določenih poslov, za katere trdi, da se je dogovarjal z mednarodno priznanimi podjetji, zaradi izbrisa ni mogel izpeljati.
Tožnik se v zvezi s pravico do socialne pomoči oziroma do denarnega dodatka neutemeljeno sklicuje na sodbo ESČP Kurić in ostali proti Sloveniji, saj ta ne more predstavljati samostojne odškodninske podlage. Ni sporno, da tožnik zaradi tega, ker je bil izbrisan, ni mogel zaprositi za socialno pomoč ali za denarni dodatek, a bi moral v okviru temelja vtoževane terjatve dokazati, da bi, če bi ne bil izbrisan, pogoje za pridobitev teh socialnih transferjev izpolnjeval. Tudi če pritožbeno sodišče glede na oddaljenost škodnega dogodka upošteva znižan dokazni standard, gre ugotoviti, da tožnik niti s stopnjo verjetnosti ni dokazal, da bi, če ne bi bil izbrisan, zaslužil toliko, kot zatrjuje v tožbi, niti da bi bil upravičen do sredstev iz socialnih transferjev. Zato je neutemeljeno pritožbeno razpravljanje o dokazni stiski.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00054410
ZD člen 132. ZGD-1 člen 50, 50/2, 508, 512, 521, 521/1, 521/1-7. ZNP-1 člen 5, 5/1, 8, 8/1. URS člen 22, 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sodno imenovanje poslovodje - pravni interes predlagatelja - izkazanost pravnega interesa - dovoljenost dokaznega sredstva - sklep o dedovanju - pravica do izjave v nepravdnem postopku - izvedba naroka - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - smrt poslovodje - položaj prokurista - vodenje družbe
Predlagatelj nepravdnega postopka sodnega imenovanja poslovodje mora po drugem odstavku 50. člena ZGD-1 izkazati pravni interes za predlagano odločitev. Tega pa lahko izkazuje z različnimi dokaznimi sredstvi in ne le z listino pristojnega sodišča, iz katere bi izhajal predlagateljičin status zakonite dedinje.
Prokurist je zastopnik družbe, ki v njenem imenu izraža voljo tretjim osebam. Njegovo zastopanje temelji na podeljenem pooblastilu družbe. Obseg prokure je določen v 35. členu ZGD-1, ki ne zajema tudi vodenja poslov družbe. Poslovodja pa pooblastilo za zastopanje družbe pridobi na podlagi samega zakona. Poleg funkcije zastopanja družbe poslovodja opravlja tudi funkcijo vodenja družbe, ki se odraža v izvajanju poslovne politike družbe, skrbi za zakonitost njenega delovanja. V tem okviru mu že zakon daje pristojnosti glede razmerij do drugih organov družbe in do samih družbenikov (npr. odločanje o pravici družbenika do informacij in vpogleda - 512. člen ZGD-1, pristojnost za sklic skupščine družbenikov - 508. člen ZGD-1 …). Teh pristojnosti prokurist nima. Materialnopravno zmotno je zato razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da potrebe po sodnem imenovanju poslovodje v obravnavanem primeru ni, ker posle družbe vodi prokuristka.
vstop novega upnika v izvršbo - ugovor ničnosti pogodbe - ničnost zaradi neobstoječe ali nedopustne podlage pravnega posla - ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim upnikom
Od uveljavitve ZIZ-L dalje kontradiktornosti postopka pred izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom ni treba zagotavljati, saj se dolžniku pravica do izjave omogoča v ugovoru po novem drugem odstavku 56.a člena ZIZ.
Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve (z uveljavljanjem ničnosti pogodbe o prenosu terjatve) bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša, bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa. Navedbe, ki jih dolžnik v zvezi ničnostjo poda, pa morajo biti substancirane, kar pomeni, da mora navesti dejstva, ki ničnost prenosa utemeljujejo in zanje predložiti dokaze.
Pooblastilo (vseh etažnih lastnikov) notarju za vložitev predloga tedaj, ko je priložene listine (ponovno vseh etažnih lastnikov) moral pretvoriti v elektronsko obliko in jih vložiti na sodišče za vpis v sodni register, izhaja iz drugega odstavka 24. člena ZSReg v zvezi s tretjim odstavkom 28.a člena ZSReg.
osebna vročitev - fikcija vročitve - potek prekluzivnega roka
Šteje se, da je bilo pisanje vročeno naslovniku s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi bilo treba pisanje dvigniti, in ne z dnem, ko je bilo pisanje naslovniku puščeno v predalčniku.
Glede vprašanja pozitivne diskriminacije ter različne obravnave žensk in moških pri odmeri starostne pokojnine je pritožbeno sodišče že v zadevi Psp 429/2016 poudarilo, da je bila v 37. členu ZPIZ-2, ki se je uporabljal v času izdaje spornih odločb tožene stranke, sicer res različno vrednotena pokojninska doba glede na spol, saj izhodiščni niti končni odmerni odstotek pri enaki pokojninski dobi nista bila identična. S tem v zvezi je pritožbeno sodišče poudarilo, da ugodnejši položaj določenih skupin glede posameznih pravic sam po sebi ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom v primerjavi z drugimi skupinami, če so posebne ugodnosti logično utemeljene in ne presegajo obsega, ki ga opravičuje razlog, zaradi katerega so dane. Različno obravnavanje moških in žensk je upravičeno tedaj, ko izravnava neugodnosti, ki izvirajo iz tradicionalno in zgodovinsko pogojenih različnih družbenih vlog in položajev.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 40, 40/1, 42, 42/1.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Sodna praksa, ki je na tem področju obširna in ustaljena, je zavzela stališče, da je nagrada za izjemno zahtevno delo pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja. Kot zelo zahtevna mnenja nadalje vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje za več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij. Izvedenka je odgovorila na dve vprašanji glede vrste in mehanizma nastanka poškodb, na vprašanji je odgovorila na kratko in brez dodatnih obsežnih pojasnil, mnenje ni obsežno (pet strani), običajen je bil rok za izdelavo izvedeniškega mnenja, tudi obseg dokumentacije, ki je bila podlaga za izdelavo mnenja, ne odstopa od povprečnih zadev. Ker tako mnenje ne odstopa od drugih primerov zahtevnih izvedeniških mnenj, gre za zahtevno in ne za izjemno oziroma zelo zahtevno mnenje.
izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank - vračunavanje delne izpolnitve - vrstni red vračunavanja - dolžnikova izbira - vračunavanje obresti in stroškov
V skladu z določbo prvega odstavka 287. člena OZ ima dolžnik sicer res pravico izbirati, katera od več obveznosti je s plačilom izpolnjena. Nima pa take možnosti izbire glede vračunavanja obresti in stroškov. Ob delnem plačilu tako dolžnik ne more izbrati, da plačuje samo glavnico, saj takšna izjava nima pravnih učinkov.
Ni mogoče šteti, da že dokazni predlog za zaslišanje strank in prič pomeni zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Stranka mora namreč izvedbo naroka izrecno zahtevati.
odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - oddajanje nepremičnine v najem - prepoved odtujitve in obremenitve
Tožnica bo v roku 12-tih mesecev lahko priskrbela potrebna sredstva za plačilo sodne takse, in sicer z oddajo nepremičnega premoženja, glede na to, da to ni njeno edino premoženje, pa tudi s prodajo premičnega premoženja.
Prepoved obremenitve in odtujitve ne pomeni, da tožnica nepremičnine ne sme oddati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00056125
ZPP člen 11, 70, 70-6, 72, 72/2, 205, 206, 207, 213, 213/2, 286, 286/1, 286a, 286a/1, 286b, 339, 339/1.. ZPIZ-2 člen 27, 30, 30/1, 30/2, 30/3, 36, 37, 63, 63/3.. URS člen 2, 14, 22, 50.. ZPIZ-1 člen 49, 177.. ZPIZ člen 39, 39/4, 52, 52/4.. ZSVarPre člen 2, 6.
načelo ekonomičnosti - pravica do izjave - izvedba dokazov - pravica do starostne pokojnine - načelo enakosti pred zakonom - pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - najnižja pokojninska osnova
Za pritožnikovo stališče, da bi bilo potrebno uporabiti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven ob njegovi vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje leta 1972, ali v nasprotnem vrniti plačane prispevke z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ni nobene zakonske niti ustavne podlage. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti in dokladnem principu financiranja. Iz ekonomskih in demografskih razlogov ter finančne vzdržnosti pokojninske blagajne bi zagotavljanje starostne pokojnine v višini minimalne plače, ne glede na pokojninsko dobo in plačane prispevke, bilo lahko le predmet sprememb veljavne sistemske ureditve v zakonodajnem postopku in ne sojenja v predmetni zadevi.
Čeprav neplačevanje ali plačevanje nizkih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje nemalokrat povzroči, da je starostna pokojnina nižja od socialnih transferjev po ZSVarPre, to na razsojo obravnavane zadeve nima niti ne sme imeti nobenega vpliva. Za pravilno presojo odmerjene starostne pokojnine so edino upoštevne relevantne določbe ZPIZ-2, četudi je, tako kot v okoliščinah konkretnega primera, pokojnina nižja od socialnih transferjev.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 9, 9/1.
premičninska izvršba - stroški izvršitelja - oprava rubeža v popoldanskem času - odredba sodišča
Dne 8. 6. 2019 je začel veljati Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, ki je v 2. členu spremenil prvi odstavek 9. člena do sedaj veljavnega Pravilnika.
Glede na navedeno pritožba pravilno opozarja, da izvršitelj za opravo rubeža v popoldanskem času ne potrebuje več odredbe sodišča.
Sodni penali in pogodbena kazen imajo enak namen, to je z grožnjo denarne sankcije dolžnika spodbuditi k čimprejšnji izpolnitvi nedenarne obveznosti. Plačilo sodnih penalov je pogojna obveznost, za katero niti ni nujno, da bo nastala (bodisi zato, ker bo dolžnik izpolnil svojo nedenarno obveznost v roku, bodisi zato, ker upnik ne bo zahteval izterjave sodnih penalov ali pa bo vložil predlog za izvršbo).
ZPŠOIRSP člen 11. URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina zaradi izbrisa - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - enotna odškodnina - izgubljeni dobiček - denarna odškodnina za duševne bolečine - dokazno breme - zaslišanje stranke - dokaz z izvedencem - pravica do dokazovanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sanacijo kršitev človekovih pravic z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva je država uredila v odškodninski shemi (denarno povračilo kot ustrezno zadoščenje), v presežku pa je treba uporabiti splošna pravila obligacijskega prava. Ob navedenem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je skladno s 26. členom Ustave RS protipravnost ravnanja toženke nedvomno dokazana, tožnik pa je bil dolžan dokazati zatrjevani škodo in vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem toženke in obstojem škode. Obstoj škode in vzročna zveza se nanašata na temelj vtoževane terjatve.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da sta pri sodnem določanju višine odškodnine iz naslova nezakonitega izbrisa odločilna tako čas, v katerem posameznik ni imel urejenega statusa, kot tudi posebna izredna intenzivnost duševnih bolečin, ki jih izkazujejo druge okoliščine (npr. morebitna nezaposlenost, ponižujoča ravnanja predstavnikov oblasti, strah, izgon iz države, ločenost od družine, posledični propad zakona in družinskih vezi, težje zdravstvene posledice, ipd.).
Na tožniku je, da izkaže izgubljen dobiček, ki ga bi po normalnem teku stvari dosegel, če ne bi prišlo do izbrisa.
Neobičajna narava in razsežnost toženkine kršitve z izbrisom je povzročila tožniku težave, zaradi katerih je trpel. Pri odmeri odškodnine ni odločilen zgolj čas, v katerem tožnik ni imel urejenega statusa, pač pa tudi druge okoliščine, odškodnina pa se v tovrstnih primerih kljub kršitvam več človekovih pravic odmerja enotno.
Tožnik je za dokazovanje svojih trditev obstoja in stopnje duševnega trpljenja zaradi izbrisa predlagal izvedenca psihiatrične stroke, sodišče prve stopnje pa ga je zavrnilo, češ da za ugotovitev obstoja duševnih bolečin zadoščajo izpovedbe tožnika in prič, nato pa ugotovilo, da ni dokazal zatrjevanih psihičnih težav kot so stres, tesnoba, poslabšanje zdravja, huda depresija in obupanost. S tem je sodišče prve stopnje tožniku odvzelo pravico do dokazovanja zatrjevanih dejstev in pritožba pravilno izpostavlja, da dokazni postopek v smeri ugotavljanja višine nepremoženjske škode ni bil izčrpan, tožniku pa je bila prekršena pravica po 8. točki drugega odstavka 239. člena ZPP.
primernost predlagane začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - koneksnost - tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov
Predlagano sredstvo zavarovanja presega domet regulacijske začasne odredbe. Zahtevana vrnitev izplačanega bilančnega dobička v sporu, v katerem se ugotavlja ničnost oziroma izpodbojnost skupščinskih sklepov, ne bi več pomenila zgolj začasno reguliranje spornega razmerja, saj tožeče stranke s takšnim predlogom zahtevajo več kot s tožbenim zahtevkom in posegajo v pravno oziroma premoženjsko sfero družbenikov, ki pa niti niso stranke ničnostne oziroma izpodbojne tožbe.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - naknadno predloženi dokazi v sporih majhne vrednosti - vloge v sporu majhne vrednosti - predpravdni stroški - odvetniški stroški
Pretežen del pritožbenih navedb tožnika je nedopusten, saj tožnik zlasti izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ter uveljavlja relativno kršitev določb postopka, kar nista dopustna pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti. Pri izpodbijanju dokazne ocene sodišča prve stopnje tožnik navaja tudi, da je izpodbijana odločba delno neobrazložena in zatrjuje kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, torej absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, po vsebini pa dejansko uveljavlja kršitev določbe 8. člena ZPP (neupoštevanje metodološkega napotka), torej (nedopustno) relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zahtevek za vrnitev kupnine neutemeljen, je pravilno zaključilo, da je neutemeljen tudi zahtevek za povrnitev materialne škode (odvetniških stroškov), ki naj bi nastala tožniku zaradi nezakonitega ravnanja. Poleg tega je sodišče pravilno navedlo, da odvetniški stroški, ki nastanejo pred pravdo, predstavljajo stroške postopka in ne nastale škode in so navedbe o zmotni uporabi materialnega prava neutemeljene.