zapuščina brez dediča - izročitev zapuščine brez dedičev - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca - obstoj zapuščine
Predno sodišče zapuščino brez dedičev izroči kaducitetnemu upravičencu, mora ugotoviti ali predmet izročitve obstaja in kje se nahaja, da ga lahko izroči pristojnemu organu.
DZ člen 7, 7/4, 8, 269, 269/1. ZNP-1 člen 45, 45/5.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - kolizijski skrbnik - kolizijski skrbnik mladoletnika - odvzem otroka staršem - stiki s sorojenci
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za izredno kompleksno družinsko situacijo, kjer so si koristi staršev v navzkrižju, prav tako pa so si v nasprotju interesi otrok in njunih staršev. Postavitev kolizijskih skrbnic je zato, zaradi varovanja koristi otrok v postopku ureditve stikov med njimi, utemeljena.
uspeh stranke v postopku - pridobitev premoženja - premoženjsko stanje - stranka oproščena plačila sodnih taks
Po določbi četrtega odstavka 15. člena ZST-1 je treba tudi naknadno določeno sodno takso presojati v luči strankine zmožnosti za plačilo. Sodišče te presoje ne opravlja v smislu ponovnega odločanja o ponovnem predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, ampak mora že pred oziroma ob izdaji sklepa za naknadno plačilo sodne takse ugotoviti obstoj vseh predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1. Ugotoviti mora, ali je stranka premoženje na podlagi izvršilnega naslova dejansko pridobila, zlasti pa tudi, ali je njeno premoženjsko stanje tako, da ji omogoča plačilo sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje.
začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje izvršilnega v pravdnem postopku - postavitev novega zahtevka - ne bis in idem - nesklepčnost tožbe - spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Po določilu drugega odstavka 436. člena ZPP sodišče takrat, kadar toženec vloži obrazložen ugovor, s sklepom razveljavi izdani plačilni nalog in po pravnomočnosti tega sklepa začne z obravnavanjem glavne stvari. Tako je v tej zadevi postopalo tudi sodišče prve stopnje. Ker je bil torej izdani sklep o izvršbi razveljavljen, o upnikovem predlogu (to je o predlogu sedanjega tožnika), naj sodišče dolžniku (toženki) naloži, da mu poravna vtoževano terjatev, do izdaje sodbe še ni bilo odločeno. Če bi tožnik med pravdo ponovno postavil tožbeni zahtevek, potem bi moralo sodišče prve stopnje ta ponovno postavljen tožnikov zahtevek pač zavreči (primerjaj prvi odstavek 274. člena ZPP in 12. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeni očitek, da tožnica ni postavila tožbenega zahtevka o katerem bi sodišče lahko sploh vsebinsko odločalo, pa je kljub temu odločilo, je torej neutemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054742
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 196, 196/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/3, 372/4, 445,. ZDR člen 73, 73/4,.
kršitev temeljnih pravic delavcev - blanketna norma - prekršek in kaznivo dejanje - prekršek po Zakonu o delovnih razmerjih - davčni prekršek - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni zakonski znak - pravna kvalifikacija - milejši zakon - varstvo delavca - bruto plača delavca - enotna kriminalna dejavnost - kvalificirana oblika - zastaralni rok - sprememba delodajalca
Gre za situacijo, v kateri so zakonski znaki prekrška vsebovani v zakonskih znakih kaznivega dejanja, vendar kaznivo dejanje vsebuje tudi druge elemente zakonskega dejanskega stanu, ki so lastni le kaznivemu dejanju, ne pa tudi prekršku.
Soglašati pa je potrebno s pritožbo v delu, ko graja prvostopno sodišče, ker je obdolžencu, kot stransko kazen izreklo prepoved vožnje motornih vozil ne le kategorije B, temveč tudi kategorij A, AM in G. Kot pravilno izpostavlja pritožba, izpodbijana sodba v tej smeri nima ustreznih razlogov. Prvostopno sodišče namreč tega, zakaj je obdolžencu izreklo poleg obligatorne prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije še prepoved vožnje za vsa vozila, ni obrazložilo. Soglašati je zato potrebno z obdolženčevo zagovornico, da je prvostopno sodišče v tej smeri zagrešilo v pritožbi uveljavljano kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v tem delu sodba sodišča prve stopnje razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo odločanje.
ZPP člen 111, 111/4, 339, 339/2, 339/2-10, 450, 450/2, 454.
postopek v sporu majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - neizvedba naroka - zadnji dan roka - nedovoljen pritožbeni razlog
V sporu majhne vrednosti sme sodišče dokazovanje izvesti po prosti presoji tako, da je zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank in ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (drugi odstavek 450. člena ZPP). Poziv sodišča toženki, naj se izreče o tem, ali kljub dejstvu, da ni podala nobenega dokaznega predloga, vztraja pri izvedbi naroka, ker bo sicer štelo, da ga umika, je bil podan v okviru izvrševanja navedenega zakonskega pooblastila.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - podjemna pogodba - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - obligacija rezultata
V zvezi z (neutemeljenimi) pritožbenimi ugovori velja poudariti, da izvedencu po stališču enotne sodne prakse nagrada za pisno mnenje v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP pripada takoj, ko opravi svoje delo. Sodna praksa je enotna (tudi) glede vprašanja, da za dopolnitev mnenja na podlagi pripomb strank izvedencu pripada (dodatna) nagrada le, če (dodatno opravljeno delo) presega nalogo, ki jo je sodišče naložilo izvedencu s prvotnim sklepom. Izvedensko delo je treba obravnavati kot celoto, kar pomeni, da izvedenčevih odgovorov (zgolj) na pripombe strank k mnenju, ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega mnenja. Če torej sodišče od izvedenca v okviru istega obsega naloge (glede na pripombe strank) zahteva, da v zvezi z že opravljenim delom poda določena pojasnila, slednji do nagrade in morebitnih dodatnih stroškov ni upravičen.
Sodni penali in pogodbena kazen imajo enak namen, to je z grožnjo denarne sankcije dolžnika spodbuditi k čimprejšnji izpolnitvi nedenarne obveznosti. Plačilo sodnih penalov je pogojna obveznost, za katero niti ni nujno, da bo nastala (bodisi zato, ker bo dolžnik izpolnil svojo nedenarno obveznost v roku, bodisi zato, ker upnik ne bo zahteval izterjave sodnih penalov ali pa bo vložil predlog za izvršbo).
vstop novega upnika v izvršbo - ugovor ničnosti pogodbe - ničnost zaradi neobstoječe ali nedopustne podlage pravnega posla - ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim upnikom
Od uveljavitve ZIZ-L dalje kontradiktornosti postopka pred izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom ni treba zagotavljati, saj se dolžniku pravica do izjave omogoča v ugovoru po novem drugem odstavku 56.a člena ZIZ.
Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve (z uveljavljanjem ničnosti pogodbe o prenosu terjatve) bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša, bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa. Navedbe, ki jih dolžnik v zvezi ničnostjo poda, pa morajo biti substancirane, kar pomeni, da mora navesti dejstva, ki ničnost prenosa utemeljujejo in zanje predložiti dokaze.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1.
nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - znižanje nagrade - sprememba sklepa
Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilno priznanje dvojne nagrade po 51,00 EUR za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije (do 100 strani) za nove izvide, ki naj bi bili predloženi na osebnem pregledu. V konkretni zadevi je sodišče samo pridobilo zdravstveni karton, tako da je odpadla postavka za priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. V izvedenskem mnenju je namreč citirana vsa dokumentacija, ki je bila upoštevana pri oblikovanju izvedenskega mnenja, za noben izvid pa ni razvidno, da bi ga tožnik predložil na samem osebnem pregledu.
ZPŠOIRSP člen 4, 4/1, 11, 11/1. OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - izgubljeni dobiček - denarna socialna pomoč - nepremoženjska škoda - trditveno in dokazno breme - dokazna stiska
Ugotovljena dejstva ne potrjujejo tožnikovih trditev, da je zaradi izbrisa ostal brez vseh dohodkov. Glede na zgoraj izpostavljena stališča v odločbi VSRS II Ips 80/2021, zahteva sodišča prve stopnje, da bi tožnik moral navesti in opisati nekaj primerov iz svojega življenja po izbrisu, kako je iskal posle, oziroma dokazati, da si v času izbrisa preživetja ni mogel zagotoviti z delom in z dohodki iz premoženja, ni bila pretirana. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zgolj okoliščina, da tožnik pred izbrisom približno dve leti ni ustvaril nobenih dohodkov, sama po sebi še ne pomeni, da jih v času izbrisa ne bi mogel ustvariti, vendar bi moral vsaj s posameznimi primeri dokazati, da določenih poslov, za katere trdi, da se je dogovarjal z mednarodno priznanimi podjetji, zaradi izbrisa ni mogel izpeljati.
Tožnik se v zvezi s pravico do socialne pomoči oziroma do denarnega dodatka neutemeljeno sklicuje na sodbo ESČP Kurić in ostali proti Sloveniji, saj ta ne more predstavljati samostojne odškodninske podlage. Ni sporno, da tožnik zaradi tega, ker je bil izbrisan, ni mogel zaprositi za socialno pomoč ali za denarni dodatek, a bi moral v okviru temelja vtoževane terjatve dokazati, da bi, če bi ne bil izbrisan, pogoje za pridobitev teh socialnih transferjev izpolnjeval. Tudi če pritožbeno sodišče glede na oddaljenost škodnega dogodka upošteva znižan dokazni standard, gre ugotoviti, da tožnik niti s stopnjo verjetnosti ni dokazal, da bi, če ne bi bil izbrisan, zaslužil toliko, kot zatrjuje v tožbi, niti da bi bil upravičen do sredstev iz socialnih transferjev. Zato je neutemeljeno pritožbeno razpravljanje o dokazni stiski.
zavrženje tožbe - poziv - opozorilo - nezadostno število izvodov tožbe
Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da bi jo moralo sodišče, ko je ugotovilo, da vloga ni bila poslana v zadostnem številu, (ponovno) pozvati na odpravo pomanjkljivosti in šele nato zavreči vlogo. Sodišče prve stopnje je v pozivnem sklepu, pri čemer pritožbeno ni sporno, da je bil ta potreben, tožečo stranko opozorilo, da mora dopolnjeno vlogo predložiti v dveh izvodih, sicer jo bo zavrglo.
Več kot eno opozorilo na posledico bi preseglo varstvo pred pretirano strogo procesno posledico.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - begosumnost - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Vprašanje pravilnosti pravne kvalifikacije enega izmed kaznivih dejanj, ki naj bi ju storil obdolženec in se zaenkrat postavlja le pritožnikom, ne more vplivati na presojo sodišča o obstoju utemeljenega suma in spremeniti odločitve sodišča o podaljšanju pripora.
osebna vročitev - fikcija vročitve - potek prekluzivnega roka
Šteje se, da je bilo pisanje vročeno naslovniku s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi bilo treba pisanje dvigniti, in ne z dnem, ko je bilo pisanje naslovniku puščeno v predalčniku.
odpoklic predsednika uprave - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - poseg v čast in dobro ime - protipravnost - namen razžalitve - objava v medijih - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Odvetnik je na seji pojasnil zakonsko ureditev razlogov za odpoklic po določbah Zakona o gospodarskih družbah, pojasnil pravne posledice odpoklica in opozoril na možnosti sodnih sporov glede nezakonitosti odpoklica ter pravne posledice v primeru, če bi se razlogi za odpoklic izkazali za neutemeljene. Iz zapisnika seje gre ugotoviti zgolj opozorilo odvetnika, da morajo biti razlogi za odpoklic ustrezno obrazloženi, saj so lahko predmet sodne presoje, in opozorilo, da v primeru neutemeljenih razlogov za odpoklic družba in člani nadzornega sveta lahko tudi odškodninsko odgovarjajo. Vendar pa ta opozorila ne dokazujejo, da se je odvetnik vsebinsko opredelil do tega, ali bi konkretni razlogi, ki jih je podal nadzorni svet, prestali sodni preizkus oziroma da je opozarjal na konkretno nezakonitost odločitve o odpoklicu.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/1-4, 41, 41/1, 41/1-3, 41/2, 41/4, 42.
ustno in pisno izvedensko mnenje - pisni izvid in mnenje izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - nagrada in stroški izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - kriteriji za oceno zahtevnosti izvedeniškega mnenja - zahtevnost mnenja
Kriterijev za določitev zahtevnosti za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja Pravilnik izrecno ne določa, saj se 42. člen Pravilnika nanaša na zahtevnost izvida in mnenja, ki ga je izvedenec podal pisno in o nagradi za katerega je sodišče prve stopnje že odločilo
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 40, 40/1, 42, 42/1.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Sodna praksa, ki je na tem področju obširna in ustaljena, je zavzela stališče, da je nagrada za izjemno zahtevno delo pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja. Kot zelo zahtevna mnenja nadalje vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje za več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij. Izvedenka je odgovorila na dve vprašanji glede vrste in mehanizma nastanka poškodb, na vprašanji je odgovorila na kratko in brez dodatnih obsežnih pojasnil, mnenje ni obsežno (pet strani), običajen je bil rok za izdelavo izvedeniškega mnenja, tudi obseg dokumentacije, ki je bila podlaga za izdelavo mnenja, ne odstopa od povprečnih zadev. Ker tako mnenje ne odstopa od drugih primerov zahtevnih izvedeniških mnenj, gre za zahtevno in ne za izjemno oziroma zelo zahtevno mnenje.
poškodba pri delu - delo na strehi - nadzor - soprispevek delavca
Ravnanje delavca tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo takšno, da bi lahko pretrgalo vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem toženca (katerega bistvo je v pomanjkljivem nadzoru in neustreznem zavarovanju strehe pred morebitnimi padci (podrobnejši in nekoliko širši razlogi so razvidni iz izpodbijane sodbe) in nastalo delovno nesrečo, vendar pa velja delno pritrditi pritožbi v tem, da je ob pravilni uporabi materialnega prava soprispevek delavca višji.
Iz izpodbijane sodbe so razvidne okoliščine, ki kažejo, da je k delovni nesreči v nezanemarljivem delu prispeval poškodovani delavec. Da toženec neskrbnega ravnanja delavca ne bi mogel pričakovati in da posledično ni bil dolžan izvajati ustreznega nadzora nad delom ter zavarovati celotne strehe, ni izkazano in takšnemu zavzemanju toženca ni mogoče slediti. Vseeno pa velja poudariti, da je šlo za izkušenega delavca, ki je bil seznanjen z navodili za varno delo in stanjem strehe, in za delavca, ki je ravnal zelo nepremišljeno ter uporabil nenormalno in nevarno pot, brez da bi uporabil osebno zaščitno opremo, ki jo je imel v vozilu na voljo. Pritožbeno sodišče upoštevaje vse okoliščine, ki so v bistvenem povzete tu, obširneje pa razvidne iz izpodbijane sodbe, ugotavlja, da je primerna porazdelitev odgovornosti med tožencem in poškodovanim delavcem v razmerju 60% in 40%. Oba sta nedvomno prispevala k nastanku nesreče, pri čemer je odgovornost toženca nekoliko višja, saj bi moral zagotoviti ustrezno varovanje in nadzor, pri čemer bi nadzor nedvomno imel določen vpliv na ravnanje samega delavca.