OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00055125
OZ člen 925, 937, 937/1, 937/2, 946, 946/1.
zavarovalna pogodba - veljavnost zavarovalne pogodbe - zavarovalno razmerje - zavarovalna polica - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - začetek učinkovanja zavarovanja - zavarovalna doba - kritje zavarovalne police - kasko avtomobilsko zavarovanje - plačilo zavarovalne premije
Zapis ure poleg podpisa na zavarovalni polici ne pomeni sklenitve posebnega dogovora o začetku učinkovanja zavarovanja.
Plačilo premije zavarovalnici je osrednja obveznost zavarovalca, prevzeta s sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Zato odločilno vpliva na začetek zavarovalnega kritja. Če je dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice za izplačilo v pogodbi določene zavarovalnine naslednji dan po plačilu premije.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2.
voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem - sestava sodišča
S postavljenim tožbenim zahtevkom je bil uveljavljan obračun in plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih denarnih zneskih. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu s citiranima določbama ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik.
Pritožba neutemeljeno izpodbija prvostopenjsko ugotovitev, da je tožnica izpolnjevala pogoj 80 % dejanskega delovnega časa, prebitega na delovnem mestu, za katerega se je štela zavarovalna doba s povečanjem. V zadevi VIII Ips 30/2019, na katero se je pravilno sklicevalo že prvostopenjsko sodišče, je Vrhovno sodišče RS obrazložilo, da tega pogoja ni mogoče tolmačiti tako, da bi dejanska vožnja (premikanje vozila) morala obsegati 80 % celotnega letnega fonda delovnega časa za takšnega delavca.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZPP člen 286.. ZDSS-1 člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - epidemija - obrazloženost sodbe - izbira presežnega delavca
Po navedbah pritožbe s tem, da je imel tožnik najvišjo plačo in je delal le štiri dni v tednu (plačo je po prvostopenjski ugotovitvi prejemal za pet dni), ni mogoče utemeljiti odpovednega razloga. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da odpovedni razlog ni temeljil na teh dveh dejstvih. Ti sta predstavljali le okoliščino, zaradi katere je toženec ob ugotovljenem poslovnem razlogu izmed vseh delavcev na delovnem mestu razvojni inženir-programer 2 izbral prav tožnika za presežnega. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko oceno, da je s tem na dopusten način objektiviziral izbiro.
stroški postopka - odločanje o povrnitvi stroškov - uspeh pravdnih strank
ZPP kot dodatno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov predpisuje upoštevanje vseh okoliščin primera, ki sodišču omogočajo, da odločitev o stroških ni zgolj rezultat matematične operacije, ampak je razumska in življenjsko sprejemljiva.
ZPP člen 111, 111/4, 339, 339/2, 339/2-10, 450, 450/2, 454.
postopek v sporu majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - neizvedba naroka - zadnji dan roka - nedovoljen pritožbeni razlog
V sporu majhne vrednosti sme sodišče dokazovanje izvesti po prosti presoji tako, da je zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank in ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (drugi odstavek 450. člena ZPP). Poziv sodišča toženki, naj se izreče o tem, ali kljub dejstvu, da ni podala nobenega dokaznega predloga, vztraja pri izvedbi naroka, ker bo sicer štelo, da ga umika, je bil podan v okviru izvrševanja navedenega zakonskega pooblastila.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - podjemna pogodba - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - obligacija rezultata
V zvezi z (neutemeljenimi) pritožbenimi ugovori velja poudariti, da izvedencu po stališču enotne sodne prakse nagrada za pisno mnenje v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP pripada takoj, ko opravi svoje delo. Sodna praksa je enotna (tudi) glede vprašanja, da za dopolnitev mnenja na podlagi pripomb strank izvedencu pripada (dodatna) nagrada le, če (dodatno opravljeno delo) presega nalogo, ki jo je sodišče naložilo izvedencu s prvotnim sklepom. Izvedensko delo je treba obravnavati kot celoto, kar pomeni, da izvedenčevih odgovorov (zgolj) na pripombe strank k mnenju, ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega mnenja. Če torej sodišče od izvedenca v okviru istega obsega naloge (glede na pripombe strank) zahteva, da v zvezi z že opravljenim delom poda določena pojasnila, slednji do nagrade in morebitnih dodatnih stroškov ni upravičen.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
Tožeča stranka je pritožbo priporočeno poslala po izteku osemdnevnega roka za pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (346. člen ZPP), v skladu s 352. členom ZPP zavrglo.
ugotovitev vrednosti za plačilo sodne takse - ugotovitev vrednosti zapuščine - pogrebni stroški in stroški spomenika
Ugotovitev vrednosti predmetov, ki sestavljajo zapuščino ni potrebna vsebina sklepa o dedovanju.
Pogrebni stroški zapustnika oziroma morebitni stroški postavitve nagrobnega spomenika, ki jih navede zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju, dediče zavezujejo samo v povezavi z odmero sodne takse, ki so jo dolžni plačati.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kazenska sankcija - primerna kazen - kazen zapora - način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - resocializacija obsojenca
Zato v obravnavani zadevi tudi po oceni pritožbenega sodišča nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist pri obdolžencu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni v smeri resocializacije obdolženca, saj ga ne bi odvračala od morebitnega podobnega ravnanja v prihodnje, kar bo doseženo le s prestajanjem kazni zapora.
ZDR člen 7, 7/1, 8, 8/1, 29, 29/1, 29/1-7, 30.. ZPP člen 184, 184/3, 311.. ZDCOPMD člen 2a, 2a/4, 2b, 2b/2, 2b/3, 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-2, 3/1-3, 3/1-10, 5, 6.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2009) člen 17, 21, 22, 40, 40/3, 40/3-2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2012) člen 5.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije za leto 2014 (2014) člen 2, 3.. ZDavP-2 člen 57, 57/3, 283, 283/1.
plačilo nadur - voznik avtobusa - delovni čas - odmor - deljen delovni čas - splošni akt delodajalca - trditvena podlaga - davki in prispevki - sprememba sodbe
Toženka je s sprejemom Pravilnika o deljenem delovnem času voznega osebja nedopustno posegla v obstoječo pogodbo o zaposlitvi tožnika. Uvedla je deljen delovni čas, njegovo vrednotenje pa je določila na način, da so delavci za čas prekinitve prejeli plačilo v višini 30 % osnovne plače. To spominja na vrednotenje razpoložljivosti, ki se pri voznikih, ki opravljajo linijske prevoze potnikov, krajše od 50 kilometrov, v nasprotju z drugimi mobilnimi delavci, za katere velja ZDCOPMD, šteje v delovni čas.
V novejši sodni praksi je uveljavljeno stališče, da sodišče v delovnem sporu ne odloča o tem, ali je delodajalec od prisojenih zneskov dolžan plačati davke in prispevke, saj je to ob izplačilu prejemka stvar izplačevalca oziroma pristojnih davčnih organov (sodba VS RS VIII Ips 68/2019, sodba in sklep VS RS VIII Ips 88/2019). Obveznost davčnega odtegljaja in plačila prispevkov v času odločanja o utemeljenosti zahtevka iz naslova plačila še ni nastala. Nastala bo, ko bo dolžnik (delodajalec, toženka) v korist upnika (delavca, tožnika) dejansko izvršil plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska (dohodka) z davki in prispevki v času izplačila (tretji odstavek 57. člena in prvi odstavek 283. čl. ZDavP-2). Zahtevek glede davkov in prispevkov je tako preuranjen (311. člen ZPP).
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00055723
ZVEtL-1 člen 32. SPZ člen 105, 105/2, 105/3.
nedokončana etažna lastnina - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - splošni skupni del - posebni skupni del - domneva o skupnih delih stavbe - skupni del zgradbe - posamezni del zgradbe - funkcionalna celota - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - odločba upravnega organa - denacionalizacija - pogoji za prekinitev postopka - vpis pravice v zemljiško knjigo - prenos pravic - evidentiranje sprememb
Tek denacionalizacijskega postopka na konkretni postopek za vzpostavitev nedokončane etažne lastnine ne vpliva, ampak so relevantna le dejstva in pravice, vpisane v zemljiško knjigo.
Ko sodišče zagotovi ustrezno evidentiranje stavbe in njenih posameznih in skupnih delov v nepremičninskih evidencah, da organu, ki odloča v denacionalizacijskem postopku, možnost, da pravilno zaključi postopek denacionalizacije in da po njegovem dokončanju odredi ustrezne zemljiškoknjižne vpise, kar sicer brez predhodno vzpostavljene etažne lastnine ni mogoče.
motenje posesti - izvrševanje posesti - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - izključna posest - dobroverna posest - predhodno vprašanje - hitrost postopanja sodišča - vzpostavitev prejšnjega stanja
Pritožnikovo stališče, da posest ne zahteva stalne dejanske oblasti nad stvarjo je sicer materialnopravno pravilno, vendar za odločitev v tej zadevi ne odločilno. Pri tožniku namreč ne gre za primer, ko bi posest izvrševal redko, občasno, ampak za primer, ko posesti ni izvrševal že več let, izvrševal pa jo je nekdo drug na način, ki izključuje tožnikovo zatrjevano izvrševanje posesti.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - fikcija vročitve
Sklep Okrajnega sodišča v Celju EPVD 91/2021, s katerim je bil obdolžencu izrečen ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, je bil torej obdolžencu vročen s tako imenovano fikcijo vročitve 1. 7. 2021, pravnomočen je postal 10. 7. 2021 in izvršljiv 9. 8. 2021, kar vse je pred storitvijo očitanega prekrška 12. 8. 2021.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ekonomski razlog - uporaba kriterijev - individualni odpust - izbira presežnega delavca
Pritožba sicer pravilno navaja, da trditev tožene stranke o tem, da je pri izbiri presežnih delavcev upoštevala kriterije iz 102. člena ZDR-1, ne pomeni, da bi morala ravnati v skladu z vsemi določbami od 98. do 102. člena ZDR-1, saj v konkretnem primeru ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev. Vendar pa to še ne pomeni, da ni bila dolžna dokazati tistih trditev, s katerimi je utemeljila izbiro tožnice za presežno delavko in med katerimi je bilo tudi sklicevanje na zakonske kriterije iz 102. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055472
ZPP člen 19, 19/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPIZ-2 člen 413, 413/1.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od maja 2014 do junija 2021, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, je tožnik uveljavljal terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu s citiranima določbama ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik. Tožnik je resda za isto obdobje postavil tudi tožbeni zahtevek za prijavo v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja pri KAD in za sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje oziroma vključitev tožnika v nov pokojninski načrt, kar pa ni narekovalo drugačne sestave sodišča.
Pritožba neutemeljeno izpodbija prvostopenjsko ugotovitev, da je tožnik izpolnjeval pogoj 80 % dejanskega delovnega časa prebitega na delovnem mestu, za katerega se je štela zavarovalna doba s povečanjem. Ta pogoj je treba razlagati v smislu definicije delovnega časa iz 142. člena ZDR-1, pri čemer je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 7, 22, 214, 214/2, 350, 350/1, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 9, 9/1, 86, 86/1, 95, 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - pogodba o sodelovanju - dolžnost izpolnitve obveznosti - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dokazi in izvajanje dokazov - neveljavna pogodba - nična pogodba - izpodbojna pogodba - razveljavitev pogodbe - razveljavitev izpodbojne pogodbe - dopolnitev tožbe - postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - stroški pravdnega postopka - stroški odgovora na pritožbo
Pogodba je neveljavna, kadar je nična ali pa izpodbojna. Po določilu prvega odstavka 86. člena OZ je pogodba nična, če nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom in če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon o posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Izpodbojna pa je pogodba takrat, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejena sposobna, ali če so bile pri sklenitvi napake glede volje strank kot tudi, če je v tem zakonu v drugem zakonu tako določeno (95. člen OZ). Iz tega sledi, da pogodba, ki jo stranka ne izpolni, ni neveljavna. Neizpolnitev pogodbe s strani ene stranke ima za posledico izpolnitvene zahtevke. To izhaja že iz načelnega določila prvega odstavka 9. člena OZ, po katerem so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Če torej prva pogodbena stranka svojo obveznost izpolni, druga pa ne, ima prva stranka na voljo izpolnitveni zahtevek. Če pa toženka meni, da storitev tožnika, ki izhajajo iz pogodbe, ne potrebuje (več), bo pa morala skladno z veljavnimi materialnopravnimi predpisi doseči prenehanje te pogodbe.
ZPP člen 155, 155/1.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 10.
povrnitev pravdnih stroškov - potrebni stroški - odvetniški stroški - odvetnik izven sedeža sodišča - potni stroški pooblaščenca - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - pravica do svobodne izbire odvetnika
Stranke pri izbiri odvetnika ni mogoče omejevati le na območje sodišča, kjer se vodi postopek. Stranka ima pravico, da si prosto izbere odvetnika, njun odnos v okviru mandatnega razmerja temelji na zaupanju. Glede na možnost proste izbire odvetnika ter svobodo (odvetnikovega) dela, se zato priznavajo tudi stroški, ki nastanejo z izbiro odvetnika iz drugega kraja. Izjema velja zgolj v primeru, če sodišče ugotovi, da je bila ta izbira povsem nerazumna ali da je šlo za zlorabo (ravnanje z vicioznimi nameni).
Ker je tožnica jasno izpovedala, da je v toženčevo podjetje vlagala, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica obstoja posojilnih pogodb ni izkazala.
Navedb, da je tožnica toženčevemu podjetju denar posodila z namenom izboljšanja poslovanja podjetja, namreč tožnica s svojo izpovedjo, v kateri je izrecno in jasno izpovedala, da denarnih sredstev ni posodila, temveč jih je v podjetje vložila zaradi obračanja denarja, ni potrdila.
Ker tožnica obstoja in sklenitve petih posojilnih pogodb ni izkazala (7. in 212. člen ZPP), je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
obvestilo - opomin - seznanjenost z vsebino pošiljke - zakonita suborgacija - cesija - pravica do zakonskih zamudnih obresti - prehod terjatve na novega upnika - dan plačila - podpis na vročilnici - nepristnost podpisa na vročilnici - dokazovanje pravilnosti podpisa na vročilnici
Vtoževana terjatev je na podlagi zakonske subrogacije (275. člen OZ) z izplačilom zavarovalnine 21. 12. 2017 prešla na tožečo stranko, ki je do izplačila zakonskih zamudnih obresti upravičena od dne plačila,