CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055727
ZPP člen 185, 286b, 286b/1, 325, 332, 339, 339/2-8. OZ člen 190. ZD člen 34. URS člen 23.
pravica do izjave - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena izpovedbe prič - sporna dejstva - obrazložitev dokaznega sklepa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zapuščinski postopek - pravni interes za tožbo - neupravičena obogatitev - vrnitev daril v zapuščino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - dopustna kavza - pogodbena stranka - služnostna pravica stanovanja - zavrženje tožbe - dopolnilni sklep - načelo enakosti - pravica do sodnega varstva
Če sodišče ne izvede pravočasno substanciranega dokaznega predloga, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Pravica do poštenega postopka in načelo enakosti se udejanja skozi načelno dolžnost sodišča, da izvede vse predlagane dokaze. Vendar sodišče lahko v skladu s sodno prakso in teorijo zavrne izvedbo dokaza, če je dokaz po pravni presoji sodišča irelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ker je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, če je dokaz prepozen, pavšalen ali nesubstanciran ter če je nepotreben, ker je sporno dejstvo že dokazano. Vsaka zavrnitev dokaza pa mora biti skrbno obrazložena.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Spisovni podatki sicer res kažejo na to, da obdolženec živi v urejenih družinskih razmerah ter ima partnerko in redno zaposlitev. Gre pa za okoliščine, ki so pri obdolžencu obstajale že v času storitve kaznivega dejanja, ki ga je obdolženec utemeljeno osumljen. Zato na takšni podlagi zagovornica ne more utemeljiti, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu ni podan, saj bi to pomenilo, da bi bila ponovitvena nevarnost pri storilcih, ki bi živeli v urejenih razmerah izključena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00054558
ZKP člen 100, 100/2, 101, 106, 109, 502, 502a, 502a/4, 502d. ZFPPIPP člen 131, 131/1. ZIZ člen 272, 272/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24-1.
premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka - aktivna legitimacija - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za vrnitveni zahtevek - stečajna masa - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek
Oškodovanci v postopku uveljavljajo premoženjskopravni zahtevek, izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki ga drugi odstavek 100. člena ZKP ne predvideva. Pritožbeno sodišče pri tem zavrača pritožbeno tezo, da je v skladu s 101. členom ZKP moč uveljavljati vse oziroma enake zahtevke, kot v pravdi. ZKP v 101. členu ureja aktivno legitimacijo, t.j. upravičenje za podajo premoženjskopravnega zahtevka, ki ga izenačuje s pravdno aktivno legitimacijo in ne vrsto pravdnega zahtevka. Izstavitev zemljiškoknjižne listine ni zahtevek po vrnitvi stvari, kot to zatrjujejo pritožniki. V skladu z 106. členom ZKP je stvar moč vračati takrat, kadar sodišče ugotovi, da pripada oškodovancu in da je stvar pri obdolžencu, pri katerem od udeležencev kaznivega dejanja ali pri nekom, katerem so jo ti dali v hrambo. Iz podatkov v spisu izhaja, da so predmetne nepremičnine vknjižene v zemljiško knjigo, kot lastnica je vknjižena obdolžena pravna oseba, nad katero je bil dne 18. 3. 2019 uveden stečaj in so del stečajne mase. Oškodovanci do predmetnih nepremičnin nimajo takih upravičenj, ki bi ustrezala kriteriju pripadnosti, kot ga določa 109. člen ZKP, tudi sicer pa želenih lastniških upravičenj ne morejo zahtevati z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila. Podlaga izstaviti zemljiškoknjižnega dovolila je ugotovitev (izključujoče) lastninske pravice predmetnih nepremičnin, do katere so po podatkih spisa oškodovanci poskušali priti čez različne civilne postopke, zaenkrat neuspešno. V stečaju nad zemljiškoknjižnim lastnikom so bili z lastniškim zahtevkom, prijavo izločitvene pravice nad predmetnimi nepremičninami napoteni na pravdo, kar pomeni, da je stečajni upravitelj njihov zahtevek prerekal, da je zatorej njihovo lastniško upravičenje sporno. Oškodovanci svojega lastništva nad predmetnimi nepremičninami v razmerju do zemljiškoknjižnega lastnika tako ne morejo uveljavljati v tem kazenskem postopku, ne glede na njegov izzid in zagotovo ne z zahtevkom po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila in pravilno je razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da že iz tega razloga ni moč ugoditi predlogu za začasno zavarovanje priglašenega premoženjskopravnega zahtevka, saj v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ, ki se v skladu s 502.d členom ZKP smiselno uporablja v postopku za začasno zavarovanje odvzema premoženjske koristi oziroma odreditvi začasnega zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka, oškodovanci niso z zadostno verjetnostjo izkazali, da terjatev obstaja ali da bo ta terjatev zoper dolžnika nastala. Oškodovanci so lastniška upravičenja uveljavljali v več pravdah v Sloveniji in na Hrvaškem in v nobeni od njih zaenkrat niso uspeli, v nekaterih tudi pravnomočno ne.
Za odreditev začasnega zavarovanja je bistven oziroma odločujoč vpliv uvedbe stečajnega postopka na izvršilne postopke. Po prvem odstavku 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. To pomeni, da kot pravna posledica (učinek) začetka postopka zaradi insolventnosti nastane pravna ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe ali zavarovanja (izdajo sklepa, s katerim sodišče dovoli izvršbo ali zavarovanje). ZFPPIPP ne določa nobene izjeme od splošnega pravila o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja, kar enako velja v kazenskem postopku glede odrejanja začasnih zavarovanj, za katera se smiselno uporabljajo določbe ZIZ in ZFPPIPP, ki ima opisan vpliv na začasne odredbe. Ker je bil nad obdolženo pravno osebo uveden stečaj, predlogi za odreditev začasnih zavarovanj uveljavljanih premoženjskopravnih zahtevkov vloženih po začetku stečaja, niso dovoljeni.
Stroški vloge (delnega umika predloga za izvršbo) so bili potrebni glede na to, da je bilo delno plačilo s strani dolžnika izvedeno prostovoljno in ne v okviru prisilne realizacije sklepa o izvršbi, zato je bilo obvestilo upnika potrebno in nadaljevanje postopka tudi objektivno koristno v smislu oprave izvršbe v okvirih iz 3. člena ZIZ. Z delnim umikom predloga za izvršbo pa je upnik tudi preprečil stroškovno dražje in časovno daljše odločanje o morebitnem ugovoru po izteku roka.
Od starša, ki trdi, da nima dovolj sredstev za življenje in preživljanje otroka ter plačuje nizko preživnino, se pričakuje, da bo prihranke hranil in jih bo v bodočnosti, v kolikor se bodo njegove materialne zmožnosti še dodatno zmanjšale, namenil za preživljanje otroka, ne pa za potovanja. Tako ravnanje se pričakuje od vsakega starša pri izvrševanju starševske skrbi, ker so starši dolžni svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.
preživnina - preživninske potrebe otroka - dokazovanje - dokazi in dokazovanje - listinski dokazi v nepravdni zadevi - aktivno iskanje zaposlitve - nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov - materialne zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena
Zmotne so pritožbene navedbe, da bi bilo treba na podlagi listin ugotavljati posamezne preživninske potrebe otrok. Listine kot dokazno sredstvo so potrebne predvsem v primerih, ko preživninske potrebe otroka odstopajo od materialnih zmožnostih staršev ali od splošno znanih dejstev ali gre za stroške, ki nastanejo zaradi posebnih (specifičnih) individualnih potreb otroka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054742
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 196, 196/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/3, 372/4, 445,. ZDR člen 73, 73/4,.
kršitev temeljnih pravic delavcev - blanketna norma - prekršek in kaznivo dejanje - prekršek po Zakonu o delovnih razmerjih - davčni prekršek - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni zakonski znak - pravna kvalifikacija - milejši zakon - varstvo delavca - bruto plača delavca - enotna kriminalna dejavnost - kvalificirana oblika - zastaralni rok - sprememba delodajalca
Gre za situacijo, v kateri so zakonski znaki prekrška vsebovani v zakonskih znakih kaznivega dejanja, vendar kaznivo dejanje vsebuje tudi druge elemente zakonskega dejanskega stanu, ki so lastni le kaznivemu dejanju, ne pa tudi prekršku.
zapuščina brez dediča - izročitev zapuščine brez dedičev - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca - obstoj zapuščine
Predno sodišče zapuščino brez dedičev izroči kaducitetnemu upravičencu, mora ugotoviti ali predmet izročitve obstaja in kje se nahaja, da ga lahko izroči pristojnemu organu.
začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje izvršilnega v pravdnem postopku - postavitev novega zahtevka - ne bis in idem - nesklepčnost tožbe - spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Po določilu drugega odstavka 436. člena ZPP sodišče takrat, kadar toženec vloži obrazložen ugovor, s sklepom razveljavi izdani plačilni nalog in po pravnomočnosti tega sklepa začne z obravnavanjem glavne stvari. Tako je v tej zadevi postopalo tudi sodišče prve stopnje. Ker je bil torej izdani sklep o izvršbi razveljavljen, o upnikovem predlogu (to je o predlogu sedanjega tožnika), naj sodišče dolžniku (toženki) naloži, da mu poravna vtoževano terjatev, do izdaje sodbe še ni bilo odločeno. Če bi tožnik med pravdo ponovno postavil tožbeni zahtevek, potem bi moralo sodišče prve stopnje ta ponovno postavljen tožnikov zahtevek pač zavreči (primerjaj prvi odstavek 274. člena ZPP in 12. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeni očitek, da tožnica ni postavila tožbenega zahtevka o katerem bi sodišče lahko sploh vsebinsko odločalo, pa je kljub temu odločilo, je torej neutemeljen.
razlika v plači - prerazporeditev - neizpolnjevanje pogojev - plačilo za dejansko opravljeno delo
Pri upravičenosti delavca do plačila po dejanskem delu ni bistveno, ali je tožnik izpolnjeval vse formalne pogoje za zasedbo zahtevnejšega delovnega mesta oziroma formacijske dolžnosti, kot tudi ne, ali ima delodajalec sistemizirano to delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost. Bistveno je le, ali je tožnik opravljal dela tega zahtevnejšega delovnega mesta oziroma formacijske dolžnosti.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
Tožeča stranka je pritožbo priporočeno poslala po izteku osemdnevnega roka za pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (346. člen ZPP), v skladu s 352. členom ZPP zavrglo.
obvestilo - opomin - seznanjenost z vsebino pošiljke - zakonita suborgacija - cesija - pravica do zakonskih zamudnih obresti - prehod terjatve na novega upnika - dan plačila - podpis na vročilnici - nepristnost podpisa na vročilnici - dokazovanje pravilnosti podpisa na vročilnici
Vtoževana terjatev je na podlagi zakonske subrogacije (275. člen OZ) z izplačilom zavarovalnine 21. 12. 2017 prešla na tožečo stranko, ki je do izplačila zakonskih zamudnih obresti upravičena od dne plačila,
ZDR člen 7, 7/1, 8, 8/1, 29, 29/1, 29/1-7, 30.. ZPP člen 184, 184/3, 311.. ZDCOPMD člen 2a, 2a/4, 2b, 2b/2, 2b/3, 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-2, 3/1-3, 3/1-10, 5, 6.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2009) člen 17, 21, 22, 40, 40/3, 40/3-2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2012) člen 5.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije za leto 2014 (2014) člen 2, 3.. ZDavP-2 člen 57, 57/3, 283, 283/1.
plačilo nadur - voznik avtobusa - delovni čas - odmor - deljen delovni čas - splošni akt delodajalca - trditvena podlaga - davki in prispevki - sprememba sodbe
Toženka je s sprejemom Pravilnika o deljenem delovnem času voznega osebja nedopustno posegla v obstoječo pogodbo o zaposlitvi tožnika. Uvedla je deljen delovni čas, njegovo vrednotenje pa je določila na način, da so delavci za čas prekinitve prejeli plačilo v višini 30 % osnovne plače. To spominja na vrednotenje razpoložljivosti, ki se pri voznikih, ki opravljajo linijske prevoze potnikov, krajše od 50 kilometrov, v nasprotju z drugimi mobilnimi delavci, za katere velja ZDCOPMD, šteje v delovni čas.
V novejši sodni praksi je uveljavljeno stališče, da sodišče v delovnem sporu ne odloča o tem, ali je delodajalec od prisojenih zneskov dolžan plačati davke in prispevke, saj je to ob izplačilu prejemka stvar izplačevalca oziroma pristojnih davčnih organov (sodba VS RS VIII Ips 68/2019, sodba in sklep VS RS VIII Ips 88/2019). Obveznost davčnega odtegljaja in plačila prispevkov v času odločanja o utemeljenosti zahtevka iz naslova plačila še ni nastala. Nastala bo, ko bo dolžnik (delodajalec, toženka) v korist upnika (delavca, tožnika) dejansko izvršil plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska (dohodka) z davki in prispevki v času izplačila (tretji odstavek 57. člena in prvi odstavek 283. čl. ZDavP-2). Zahtevek glede davkov in prispevkov je tako preuranjen (311. člen ZPP).
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00055723
ZVEtL-1 člen 32. SPZ člen 105, 105/2, 105/3.
nedokončana etažna lastnina - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - splošni skupni del - posebni skupni del - domneva o skupnih delih stavbe - skupni del zgradbe - posamezni del zgradbe - funkcionalna celota - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - odločba upravnega organa - denacionalizacija - pogoji za prekinitev postopka - vpis pravice v zemljiško knjigo - prenos pravic - evidentiranje sprememb
Tek denacionalizacijskega postopka na konkretni postopek za vzpostavitev nedokončane etažne lastnine ne vpliva, ampak so relevantna le dejstva in pravice, vpisane v zemljiško knjigo.
Ko sodišče zagotovi ustrezno evidentiranje stavbe in njenih posameznih in skupnih delov v nepremičninskih evidencah, da organu, ki odloča v denacionalizacijskem postopku, možnost, da pravilno zaključi postopek denacionalizacije in da po njegovem dokončanju odredi ustrezne zemljiškoknjižne vpise, kar sicer brez predhodno vzpostavljene etažne lastnine ni mogoče.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - fikcija vročitve
Sklep Okrajnega sodišča v Celju EPVD 91/2021, s katerim je bil obdolžencu izrečen ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, je bil torej obdolžencu vročen s tako imenovano fikcijo vročitve 1. 7. 2021, pravnomočen je postal 10. 7. 2021 in izvršljiv 9. 8. 2021, kar vse je pred storitvijo očitanega prekrška 12. 8. 2021.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost bolnišnice za potek zdravljenja - zdravniška strokovna napaka - medicinska napaka (zdravniška napaka) zaplet (komplikacija) pri operativnem posegu - okužba z MRSA - izvedensko mnenje - izločitev izvedenca medicinske stroke - načelo kontradiktornosti - ponovitev dokazovanja z izvedencem - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci - izvedba dokazov
Pravdne stranke nimajo apriorne pravice do drugega izvedenskega mnenja. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo, odloča sodišče (213. člen ZPP), kateremu je tudi pridržana presoja popolnosti mnenja in ocena, ali je treba izvedbo dokaza ponoviti. V sodni praksi se je ustalilo stališče, da lahko sodišče (poleg tipičnih primerov iz drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP) dokaz z izvedencem ponovi tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah, oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.
Soglašati pa je potrebno s pritožbo v delu, ko graja prvostopno sodišče, ker je obdolžencu, kot stransko kazen izreklo prepoved vožnje motornih vozil ne le kategorije B, temveč tudi kategorij A, AM in G. Kot pravilno izpostavlja pritožba, izpodbijana sodba v tej smeri nima ustreznih razlogov. Prvostopno sodišče namreč tega, zakaj je obdolžencu izreklo poleg obligatorne prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije še prepoved vožnje za vsa vozila, ni obrazložilo. Soglašati je zato potrebno z obdolženčevo zagovornico, da je prvostopno sodišče v tej smeri zagrešilo v pritožbi uveljavljano kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v tem delu sodba sodišča prve stopnje razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055472
ZPP člen 19, 19/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPIZ-2 člen 413, 413/1.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od maja 2014 do junija 2021, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, je tožnik uveljavljal terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu s citiranima določbama ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik. Tožnik je resda za isto obdobje postavil tudi tožbeni zahtevek za prijavo v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja pri KAD in za sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje oziroma vključitev tožnika v nov pokojninski načrt, kar pa ni narekovalo drugačne sestave sodišča.
Pritožba neutemeljeno izpodbija prvostopenjsko ugotovitev, da je tožnik izpolnjeval pogoj 80 % dejanskega delovnega časa prebitega na delovnem mestu, za katerega se je štela zavarovalna doba s povečanjem. Ta pogoj je treba razlagati v smislu definicije delovnega časa iz 142. člena ZDR-1, pri čemer je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje - pogodba o cesiji - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Napačno je stališče pritožnice, da naj bi bil prenos judikatnih terjatev zaradi varovanja nevtralnega položaja dolžnika mogoč le v kvalificirani obliki.