CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055727
ZPP člen 185, 286b, 286b/1, 325, 332, 339, 339/2-8. OZ člen 190. ZD člen 34. URS člen 23.
pravica do izjave - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena izpovedbe prič - sporna dejstva - obrazložitev dokaznega sklepa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zapuščinski postopek - pravni interes za tožbo - neupravičena obogatitev - vrnitev daril v zapuščino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - dopustna kavza - pogodbena stranka - služnostna pravica stanovanja - zavrženje tožbe - dopolnilni sklep - načelo enakosti - pravica do sodnega varstva
Če sodišče ne izvede pravočasno substanciranega dokaznega predloga, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Pravica do poštenega postopka in načelo enakosti se udejanja skozi načelno dolžnost sodišča, da izvede vse predlagane dokaze. Vendar sodišče lahko v skladu s sodno prakso in teorijo zavrne izvedbo dokaza, če je dokaz po pravni presoji sodišča irelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ker je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, če je dokaz prepozen, pavšalen ali nesubstanciran ter če je nepotreben, ker je sporno dejstvo že dokazano. Vsaka zavrnitev dokaza pa mora biti skrbno obrazložena.
poškodba na delu - delo z motorno žago - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - omejena gibljivost roke - smrtni strah - omejitve pri delu - intenziven sekundarni strah - zmanjšana življenjska aktivnost
Poškodba roke z motorno žago. Priznana odškodnina za telesne bolečine 8.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti 1.500,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih zmožnostih 2.500,00 EUR, za strah 1.500,00 EUR.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - omilitev sankcije kazenskih točk - kazen za prekršek - obdobje zbiranja kazenskih točk
Res je sicer, da je za določene prekrške predpisan izrek 18 kazenskih točk, ker je zakonodajalec ocenil, da kršitev določenih cestnoprometnih pravil predstavlja tako hudo ogrožanje varnosti cestnega prometa, da je voznika, ki stori tak prekršek, potrebno nemudoma izločiti iz cestnega prometa, vendar nevarnosti za cestni promet ne predstavljajo zgolj taki vozniki, temveč tudi vozniki, ki z večkratnimi kršitvami cestnoprometnih predpisov ogrožajo varnost cestnega prometa. S ponavljanjem prekrškov, četudi različnih, voznik izkaže, da ni vreden zaupanja, ki mu je izkazano z izdajo vozniškega dovoljenja tj. da bo pri udeležbi v cestnem prometu vestno in dosledno upošteval vsa pravila cestnega prometa, zaradi česar ga je utemeljeno šteti za nevarnega voznika, ki ga je potrebno izločiti iz prometa enako kot voznika, ki z enkratno kršitvijo cestnoprometnih predpisov doseže 18 kazenskih točk.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Spisovni podatki sicer res kažejo na to, da obdolženec živi v urejenih družinskih razmerah ter ima partnerko in redno zaposlitev. Gre pa za okoliščine, ki so pri obdolžencu obstajale že v času storitve kaznivega dejanja, ki ga je obdolženec utemeljeno osumljen. Zato na takšni podlagi zagovornica ne more utemeljiti, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu ni podan, saj bi to pomenilo, da bi bila ponovitvena nevarnost pri storilcih, ki bi živeli v urejenih razmerah izključena.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054784
ZP-1 člen 68, 155, 155/1, 155/1-6. ZPrCP člen 45, 45/10, 105, 105/5, 105/5-4. URS člen 29, 29-3.
vožnja pod vplivom alkohola - neprilagojena hitrost - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - nezakonit dokaz - policijska pooblastila - uživanje alkohola po prometni nezgodi - pravica do poštenega sojenja - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev dokazov
V postopku o prekršku sodišče ne odloča o predlogu za izločitev dokazov s posebnim sklepom, temveč presoja te navedbe v okviru odločanja o odgovornosti za storjene prekršek. ZP-1 ne predvideva oziroma ne ureja posebej postopka za izločitev nezakonitih dokazov kot Zakon o kazenskem postopku (ZKP), temveč zgolj določa, da se sodba o prekršku ne sme opirati na dokaze, ki so pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma, ki so bili pridobljeni na nezakonit način.
Pravica do poštenega postopka ne pomeni, da mora sodišče izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba, mora pa se do dokaznega predloga opredeliti in zavrnitev izvedbe dokaza prepričljivo obrazložiti, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je preizkus alkoholiziranosti in postopek policije z obdolženko na kraju, potem ko se je na zahtevo policista morala vrniti nazaj na kraj dogodka, bil nezakonit in da je preizkus alkoholiziranosti kot takšen neveljaven, ter da policisti z obdolženko ne bi smeli voditi postopka s preizkusom alkoholiziranosti, ker se na kraj dogodka ni vrnila prostovoljno, temveč na podlagi pritiskov in zahtev policista, ki za tako ravnanje ni imel pooblastil in pravne podlage.
Ker je obdolženka izjavila, da po prometni nesreči ni uživala alkoholnih pijač in se je z rezultatom, ki ga je pokazal preizkus z elektronskim alkotestom strinjala in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisala, tudi ni podlage za trditve, da bi morali policisti za potrebe preizkusa stopnje alkoholiziranosti obdolženki odrediti strokovni pregled, česar niso storili.
Stroški vloge (delnega umika predloga za izvršbo) so bili potrebni glede na to, da je bilo delno plačilo s strani dolžnika izvedeno prostovoljno in ne v okviru prisilne realizacije sklepa o izvršbi, zato je bilo obvestilo upnika potrebno in nadaljevanje postopka tudi objektivno koristno v smislu oprave izvršbe v okvirih iz 3. člena ZIZ. Z delnim umikom predloga za izvršbo pa je upnik tudi preprečil stroškovno dražje in časovno daljše odločanje o morebitnem ugovoru po izteku roka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054616
ZP-1 člen 144, 144/5. ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2.
meritev hitrosti - pravica do poštenega postopka - nedovoljene pritožbene novote - uporaba milejšega predpisa - prekoračitev hitrosti v naselju - merilniki hitrosti v cestnem prometu - omilitev sankcije kazenskih točk
Pritožbene trditve, da so policisti pristopili do obdolženca medtem ko je na bencinski črpalki kupoval bencin za svojo kosilnico in mu šele takrat predočili izmerjeno hitrost ter ga seznanili z očitkom storitve prekrška, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj v zvezi s temi navedbami v pritožbi ni z verjetnostjo izkazano, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Omilitev stranske sankcije kazenskih točk zakonsko sploh ni mogoča. Ta možnost je bila namreč odpravljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G), ki se v tem delu uporablja od 1. 10. 2011.
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 19/3, 19/4, 20, 20/3, 35, 35/1. SPZ člen 9.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pravni posel - odločba državnega organa - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - posebni skupni del - sestavni del stanovanja - sprememba skupnih prostorov v etažno lastnino - zaključena celota - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - dobra vera pridobitelja - prizidek - skupni del stavbe v etažni lastnini - terasa - dvorišče - drvarnica - uveljavitev pravice v rednem postopku - sporno lastništvo nepremičnine
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Sodišče o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi morala predlagateljica izkazati pridobitev spornega drugega dela stanovanja v 2. etaži in vetrolova s pravnim naslovom (listino), česar ni storila. Pritožnica v pritožbi navaja, da je z izkazano lastninsko pravico na glavni stvari pridobila tudi lastninsko pravico na njeni pritiklini in sestavinah oziroma skladno s pravili o gradnji na tujem svetu po ZTLR. Takšno zatrjevanje je v postopku po ZVEtL-1 neutemeljeno. Prvi odstavek 19. člena ZVEtL-1 je jasen. Pridobitelj posameznega dela stavbe je po tem zakonu oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Pravni naslov je listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe.
Če pravni naslov ne učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku, mora pridobitelj posameznega dela stavbe za izkazovanje pravnega temelja pridobitve ali prenosa lastninske pravice na posameznem delu stavbe izkazati tudi večkratni zaporedni prenos lastninske pravice na posameznem delu stavbe od zemljiškoknjižnega lastnika do osebe, od katere se izkazuje prenos lastninske pravice na pridobitelja posameznega dela stavbe (tretji odstavek 19. člena ZVEtL-1).
Ker predlagateljica potrebnega pravnega naslova ni uspela izkazati ter o lastninski pravici na spornih delih št. 84 in 87 ni bilo doseženo soglasje vseh udeležencev postopka, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi na navedenih spornih posameznih delih stavbe ugotovilo lastninsko pravico predlagateljice. Golo dejstvo, da gre v naravi za enotno stanovanje in sta posamezna dela št. 84 in 87 neločljivo povezana s posameznim delom 83, v postopku vzpostavitve etažne lastnine ni in ne more biti podlaga za spremembo prej skupnih splošnih delov v posebne skupne dele stavbe. Zaključen etažni postopek pa ni ovira, da predlagateljica zatrjevanih stvarnopravnih upravičenj ne uveljavi v drugem postopku, saj udeleženci in druge osebe lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oz. v drugih postopkih.
Priposestvovanje ni samostojni pravni temelj pridobitve lastninske pravice udeleženca postopka, ampak udeležencu kot pridobitelju posameznega dela položaj olajšuje le v pogledu izkazovanja pravnega nasledstva po zemljiškoknjižnem lastniku. 20. člen ZVEtL-1 pridobitelja posameznega dela ne odvezuje, da predloži svoj pravni naslov, odvezuje ga le s pravnimi naslovi ali z javno listino, ki izkazujejo univerzalno pravno nasledstvo, izkazati morebitni večkratni zaporedni prenos lastninske pravice po tretjem in četrtem odstavku 19. člena ZVEtL-1.
Ni pomembno kakšna je resnična površina drvarnice, bistveno je ugotovljeno destvo, da je bila celotna drvarnica predmet prodajne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00055125
OZ člen 925, 937, 937/1, 937/2, 946, 946/1.
zavarovalna pogodba - veljavnost zavarovalne pogodbe - zavarovalno razmerje - zavarovalna polica - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - začetek učinkovanja zavarovanja - zavarovalna doba - kritje zavarovalne police - kasko avtomobilsko zavarovanje - plačilo zavarovalne premije
Zapis ure poleg podpisa na zavarovalni polici ne pomeni sklenitve posebnega dogovora o začetku učinkovanja zavarovanja.
Plačilo premije zavarovalnici je osrednja obveznost zavarovalca, prevzeta s sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Zato odločilno vpliva na začetek zavarovalnega kritja. Če je dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice za izplačilo v pogodbi določene zavarovalnine naslednji dan po plačilu premije.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00055723
ZVEtL-1 člen 32. SPZ člen 105, 105/2, 105/3.
nedokončana etažna lastnina - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - splošni skupni del - posebni skupni del - domneva o skupnih delih stavbe - skupni del zgradbe - posamezni del zgradbe - funkcionalna celota - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - odločba upravnega organa - denacionalizacija - pogoji za prekinitev postopka - vpis pravice v zemljiško knjigo - prenos pravic - evidentiranje sprememb
Tek denacionalizacijskega postopka na konkretni postopek za vzpostavitev nedokončane etažne lastnine ne vpliva, ampak so relevantna le dejstva in pravice, vpisane v zemljiško knjigo.
Ko sodišče zagotovi ustrezno evidentiranje stavbe in njenih posameznih in skupnih delov v nepremičninskih evidencah, da organu, ki odloča v denacionalizacijskem postopku, možnost, da pravilno zaključi postopek denacionalizacije in da po njegovem dokončanju odredi ustrezne zemljiškoknjižne vpise, kar sicer brez predhodno vzpostavljene etažne lastnine ni mogoče.
ZPP člen 111, 111/4, 339, 339/2, 339/2-10, 450, 450/2, 454.
postopek v sporu majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - neizvedba naroka - zadnji dan roka - nedovoljen pritožbeni razlog
V sporu majhne vrednosti sme sodišče dokazovanje izvesti po prosti presoji tako, da je zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank in ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (drugi odstavek 450. člena ZPP). Poziv sodišča toženki, naj se izreče o tem, ali kljub dejstvu, da ni podala nobenega dokaznega predloga, vztraja pri izvedbi naroka, ker bo sicer štelo, da ga umika, je bil podan v okviru izvrševanja navedenega zakonskega pooblastila.
vlaganja v nepremičnino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe in vrnitveni zahtevek
S tem da je v Pogodbi bilo zapisano določilo ″šestič″, Pogodba ni izgubila značaj aleatornosti, kot meni toženka, saj se vsebina tega določilo ne nanaša na izpolnitvene obveznosti pogodbenih strank po Pogodbi, pač pa predstavlja sporazum pogodbenih strank o posledicah do sklenitve Pogodbe vloženih stroškov in sredstev s strani tožnika v predmetne nepremičnine v primeru razveze Pogodbe. Takšno pogodbeno določilo ni nedopustno in ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom, zaradi česar ni nično.
motenje posesti - izvrševanje posesti - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - izključna posest - dobroverna posest - predhodno vprašanje - hitrost postopanja sodišča - vzpostavitev prejšnjega stanja
Pritožnikovo stališče, da posest ne zahteva stalne dejanske oblasti nad stvarjo je sicer materialnopravno pravilno, vendar za odločitev v tej zadevi ne odločilno. Pri tožniku namreč ne gre za primer, ko bi posest izvrševal redko, občasno, ampak za primer, ko posesti ni izvrševal že več let, izvrševal pa jo je nekdo drug na način, ki izključuje tožnikovo zatrjevano izvrševanje posesti.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost bolnišnice za potek zdravljenja - zdravniška strokovna napaka - medicinska napaka (zdravniška napaka) zaplet (komplikacija) pri operativnem posegu - okužba z MRSA - izvedensko mnenje - izločitev izvedenca medicinske stroke - načelo kontradiktornosti - ponovitev dokazovanja z izvedencem - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci - izvedba dokazov
Pravdne stranke nimajo apriorne pravice do drugega izvedenskega mnenja. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo, odloča sodišče (213. člen ZPP), kateremu je tudi pridržana presoja popolnosti mnenja in ocena, ali je treba izvedbo dokaza ponoviti. V sodni praksi se je ustalilo stališče, da lahko sodišče (poleg tipičnih primerov iz drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP) dokaz z izvedencem ponovi tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah, oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055074
KZ-1 člen 20, 20/2, 211, 211/1, 217, 217/2, 217/3.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
kaznivo dejanje goljufije - sostorilstvo - prekoračitev obtožbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - sklenitev pogodbe - kaznivo dejanje prikrivanja
Storilec mora imeti pri konkretnem kaznivem dejanju namen, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, in sicer v trenutku, ko drugega spravi v zmoto. V primeru, ko storilec z drugim sklepa pogodbo je ta časovni trenutek ob sami sklenitvi pogodbe in ne šele ob njeni izvršitvi. Za obravnavano kaznivo dejanje ni treba, da bi bila zapeljana oseba identična z oškodovancem, saj je eden izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja goljufije dejstvo, da drugemu (ki ravna v zmoti) ali tretjemu (zaradi ravnanja drugega, ki je v zmoti) nastane premoženjska škoda, pri čemer je škoda vsakršni premoženjski minus, podan v času (dokončane) izvršitve tega kaznivega dejanja.
Soglašati pa je potrebno s pritožbo v delu, ko graja prvostopno sodišče, ker je obdolžencu, kot stransko kazen izreklo prepoved vožnje motornih vozil ne le kategorije B, temveč tudi kategorij A, AM in G. Kot pravilno izpostavlja pritožba, izpodbijana sodba v tej smeri nima ustreznih razlogov. Prvostopno sodišče namreč tega, zakaj je obdolžencu izreklo poleg obligatorne prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije še prepoved vožnje za vsa vozila, ni obrazložilo. Soglašati je zato potrebno z obdolženčevo zagovornico, da je prvostopno sodišče v tej smeri zagrešilo v pritožbi uveljavljano kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v tem delu sodba sodišča prve stopnje razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo odločanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ekonomski razlog - uporaba kriterijev - individualni odpust - izbira presežnega delavca
Pritožba sicer pravilno navaja, da trditev tožene stranke o tem, da je pri izbiri presežnih delavcev upoštevala kriterije iz 102. člena ZDR-1, ne pomeni, da bi morala ravnati v skladu z vsemi določbami od 98. do 102. člena ZDR-1, saj v konkretnem primeru ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev. Vendar pa to še ne pomeni, da ni bila dolžna dokazati tistih trditev, s katerimi je utemeljila izbiro tožnice za presežno delavko in med katerimi je bilo tudi sklicevanje na zakonske kriterije iz 102. člena ZDR-1.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - podjemna pogodba - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - obligacija rezultata
V zvezi z (neutemeljenimi) pritožbenimi ugovori velja poudariti, da izvedencu po stališču enotne sodne prakse nagrada za pisno mnenje v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP pripada takoj, ko opravi svoje delo. Sodna praksa je enotna (tudi) glede vprašanja, da za dopolnitev mnenja na podlagi pripomb strank izvedencu pripada (dodatna) nagrada le, če (dodatno opravljeno delo) presega nalogo, ki jo je sodišče naložilo izvedencu s prvotnim sklepom. Izvedensko delo je treba obravnavati kot celoto, kar pomeni, da izvedenčevih odgovorov (zgolj) na pripombe strank k mnenju, ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega mnenja. Če torej sodišče od izvedenca v okviru istega obsega naloge (glede na pripombe strank) zahteva, da v zvezi z že opravljenim delom poda določena pojasnila, slednji do nagrade in morebitnih dodatnih stroškov ni upravičen.