Za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek ni pravne podlage. Ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bosta dolžnika svojo obveznost izpolnila oziroma kdaj bosta upnika vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov. Materialnopravna podlaga za določitev sodnih penalov je v celoti urejena v 269. členu OZ ter zato analogna uporaba določil o denarni kazni v zvezi z 226. členom ZIZ ne pride v poštev. Prvi odstavek 269. člena OZ omejitve penalov ne določa, saj je institut sodnih penalov namenjen pritisku na dolžnika, da izpolni svojo nedenarno obveznost, ugotovljeno v pravnomočni sodni odločbi.
Kljub pravnomočni odločitvi (sodba in sklep Pdp 622/2020 z dne 21. 4. 2021) je sodišče prve stopnje 30. 12. 2021 izdalo sklep, s katerim je tožbo zoper prvo toženko zavrglo, ker je bila izbrisana iz poslovnega registra na podlagi sklepa, ki je postal pravnomočen dne 7. 7. 2021. Pri tem se je sklicevalo na 80. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 81. člena ZPP, ki se nanaša na obstoj stranke. Sklep o zavrženju tožbe je evidentno napačen, saj je bilo v tej zadevi ob izdaji izpodbijanega sklepa že pravnomočno odločeno. Tožba je bila zavržena zoper prvo toženko, ne zoper drugo toženko, ki se pritožuje. Ker izpodbijani sklep v njen pravni položaj ne posega, druga toženka nima pravnega interesa za pritožbo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPIZ-2 člen 413.
voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem - sestava sodišča
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od decembra 2014 do januar 2019, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, je tožnik uveljavljal terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu z navedenima določbama ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik.
Za dejanski delovni čas, prebit na delu voznika avtobusa, se v smislu Sklepa o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, to pa vključuje tudi čas, ko stoji pred semaforjem, čaka na parkirišču zaradi uskladitve vožnje z voznim redom, pripravlja in pospravlja vozilo, ipd., in ne zgolj čas vožnje.
pravočasnost dopolnitve vloge - vložitev vloge na nepristojno sodišče - prava neuka stranka - konkreten poziv na dopolnitev tožbe
Tožnik je še pred prejemom poziva sodišča, naj tožbo dopolni, odgovoril na poziv upnika glede dokazil za uveljavljano terjatev. Odgovoril je tudi na sklep okrožnega sodišča, naj dopolni trditve in dokaze. Vendar vlog ni poslal na pristojno sodišče. Glede na to, da gre za prava neuko stranko, da je pošto v zvezi s to zadevo prejemal iz več sodišč (izvršilnega in okrožnega) ter da je bila pristojnost ugotovljena šele po sproženem sporu o pristojnosti, je treba vlogi tožnika, čeprav ju v spisu na pristojnem okrajnem sodišču v času izdaje izpodbijanega sklepa še ni bilo, skladno z desetim odstavkom 112. člena ZPP šteti za pravočasni.
Pritožbeno sodišče še dodaja, da mora biti sklep, s katerim sodišče poziva stranko, naj tožbo dopolni, ustrezno konkretiziran. Sodišče mora ob upoštevanju podanih navedb in listin v spisu stranko poučiti, katere so pomanjkljivosti, ki jih mora odpraviti, da bo zadevo lahko obravnavalo.
Ker je zavest storilca o tem, da lažno prijavlja uradno pregonljivo kaznivo dejanje, zakonski znak predmetnega kaznivega dejanja, mora biti v opisu dejanja natančno konkretizirana in za sklepčnost opisa ne zadostuje le pravni stavek oziroma abstraktni opis, kot to zmotno meni pritožnica.
V tem primeru ne gre za zahtevo po nepotrebnem ekstenzivnem opisovanju kaznivega dejanja, pač pa za konkretizacijo njegovih zakonskih znakov, ki jih ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo obtoženega akta ali morebitne sodne odločbe.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Za odločitev je bistveno vprašanje, ali je bilo delo tožnika v nočni izmeni tako intenzivno, da ni mogel izrabiti odmora. Tožnik je pred sodiščem prve stopnje izrecno opozoril na zahtevnost njegovega delovnega mesta, ki zahteva stalno zbranost in izpolnjevanje delovnih obveznosti (nadzorni sistem z več kamerami, spremljanje varovanega območja, prihodi in klici strank ipd.), česar pa sodišče ni upoštevalo, ker je zavzelo napačno stališče, da je relevantna le možnost zamenjave. Ker dejanske obremenjenosti ni raziskalo, ni moglo ustrezno odgovoriti na vprašanje možnega koriščenja odmora.
ZDR-1 člen 67, 67/2, 137, 154, 164, 202.. OZ člen 347, 347/1.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - pravica do dela s krajšim delovnim časom - terjatve iz delovnega razmerja - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava - obresti - zastaranje - delovni invalid
Glede delavcev, ki delajo krajši delovni čas po posebnih predpisih, med katere spada tudi tožnik, je bistven drugi odstavek 67. člena ZDR-1. Ta določa, da ima invalid, ki v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dela krajši delovni čas od polnega, pravico do plačila dela po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. Med druge pravice iz delovnega razmerja spada tudi denarno nadomestilo za neizrabljeni letni dopust.
Sodišče dejstva, za katere je potrebno strokovno znanje, ugotavlja s pomočjo izvedencev kot strokovnih pomočnikov sodišča. Sodišče prve stopnje je zaradi razjasnitve nastanka škodnega dogodka v postopek pritegnilo izvedenca za področje prometa.
preživninska obveznost staršev - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - namen preživnine - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - stiki otroka s staršem
Za odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med starša je treba ugotoviti preživninske zmožnosti in ne premoženjsko stanje staršev. Treba je ugotoviti realne zmožnosti staršev za pridobivanje dohodka: upošteva se njune zmožnosti za zaslužek v danem okolju glede na izobrazbo, strokovno usposobljenost, izkušnje, zdravstveno stanje.
Namen postopka za določitev preživnine je, da se zagotovi ustrezen standard otroku, ne pa urejanje premoženjskih razmerij med staršema.
Namen preživnine za polnoletnega otroka je, da se mu omogoči uspešno šolanje: če preživninske zmožnosti staršev to omogočajo, mu je treba zagotoviti tak standard, da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča. V okoliščinah konkretnega primera, ko imata starša res dobre preživninske zmožnosti, predlagatelj pa študira medicino, ki zahteva velik angažma študentov (kar je splošno znano) in je pri študiju zelo prizadeven (njegova povprečna ocena presega 9), nasprotna udeleženka neupravičeno zahteva, da z lastnim delom pridobiva sredstva za preživljanje in s tem zmanjšuje preživninsko obveznost staršev.
Namen starševske skrbi in vzgoje je razvoj otroka v samostojno osebnost, cilj je otrokova osamosvojitev. Starši od odraslih otrok ne morejo pričakovati, da bodo pomemben del prostega časa preživeli z njimi.
kolektivni delovni spor - epidemija - dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - javni uslužbenci - kršitev kolektivne pogodbe
Drugi odstavek 39. člena KPJS dovolj jasno zamejuje pravico do spornega dodatka, ko ga veže samo na čas dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. KPJS sicer res ne določa tudi stopnje ogroženosti za upravičenost do dodatka, vseeno pa daje jasen okvir časovne in vsebinske upravičenosti do dodatka, iz česar ni mogoče sklepati, da bi bili javni uslužbenci upravičeni do dodatka ves delovni čas - celo v času opravljanja dela na domu.
ZPP člen 19, 339, 339/2, 339/2-1.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPIZ-2 člen 413, 413/1.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od maja 2015 do aprila 2017, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, je tožnica uveljavljala terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik. Tožnica je resda za isto obdobje postavila tudi tožbeni zahtevek za prijavo v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja pri KAD in za sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje oziroma vključitev tožnice v nov pokojninski načrt, kar pa ni narekovalo drugačne sestave sodišča.
V istovrstni zadevi VIII Ips 30/2019, na katero se je pravilno sklicevalo že sodišče prve stopnje, je Vrhovno sodišče RS obrazložilo, da pogoja 80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu ni mogoče razumeti na način, da bi dejanska vožnja (premikanje vozila) morala obsegati 80 % letnega fonda delovnega časa za posameznega delavca.
ZDR-1 člen 137, 137/3.. ZZVZZ člen 84.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.. OZ člen 378.
nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela - zakonske zamudne obresti - zavrženje tožbe - delovni spor - sodna pristojnost - razveljavitev sklepa
Delodajalec izplača nadomestilo plače na podlagi odločitve imenovanega zdravnika o začasni zadržanosti od dela, nato pa, če so za to izpolnjeni pogoji, zahteva povračilo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00054385
OZ člen 83, 336, 336/1, 357, 357/1, 921. ZVPot člen 24, 24/1.
nesklepčnost tožbe - razmejitev med posameznimi oblikami škode - zavarovalna pogodba - pogodba o nezgodnem zavarovanju - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - zastaranje zahtevka iz nezgodnega zavarovanja - zastaralni rok pri zavarovalni pogodbi - začetek teka zastaranja - razlaga splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - nejasni pogodbeni pogoji - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami
Sodišče prve stopnje zahtevka ni zavrnilo le zaradi zastaranja, ampak tudi zaradi nesklepčnosti, saj tožnica ni razmejila posledic dveh poškodb, tako da ni jasno, kateri del zahtevka se nanaša na katero zavarovalno pogodbo.
Pritožbene navedbe in citirana sodna praksa, da morata biti za postavitev zahtevka znana obseg in višina škode, kar se je v konkretnem primeru zgodilo šele leta 2019, ko je tožnica zaključila zdravljenje in so se ustalile posledice poškodb, veljajo za odškodninske zahtevke (bodisi zoper neposrednega povzročitelja škode, bodisi zoper odgovornostno zavarovalnico), v tem primeru pa tožničin zahtevek ni odškodninski, temveč temelji na pogodbi o nezgodnem zavarovanju. Za to pogodbo pa veljajo tudi in predvsem Splošni pogoji, ki urejajo vprašanje, kdaj zapade zahtevek za plačilo zavarovalnine. Iz določbe Splošnih pogojev, da se dnevno nadomestilo izplača le za prvih dvesto dni, je tudi jasno razvidno, da je v primeru, ko bolniški stalež traja dlje, zavarovanec najpozneje po poteku dvestotega dne upravičen terjati dnevno nadomestilo. Takrat torej terjatev iz tega naslova zapade in takrat prične teči zastaranje. Tožnica je bila v bolniškem staležu od 1. 10. 2015, dvestoti dan je bil 18. 4. 2016, torej je zastaranje (prvi odstavek 357. člena OZ) terjatve dnevnega nadomestila začelo teči 1. 1. 2017, enako kot za invalidnost. Tako je tudi ta terjatev zastarana, v pretežnem delu (za 1252 dni) pa tudi očitno neutemeljena glede na jasno omejitev trajanja dnevnega nadomestila v Splošnih pogojih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054670
KZ-1 člen 132, 132/1, 133, 133/1. ZKP člen 53, 54, 54/1, 136, 277, 277/2, 372, 372-1, 434, 434/1, 437, 437/1. ZZZDR člen 192.
protipraven odvzem prostosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - protipravnost - opis dejanja v obtožnem predlogu - nevezanost na pravno opredelitev dejanja - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - kršitev kazenskega zakona - prisiljenje - naznanitev kaznivega dejanja - predlog za pregon - odvzem poslovne sposobnosti - obvezne sestavine obtožnega predloga
Za osebe, ki niso poslovno sposobne, poda predlog za pregon njihov zakoniti zastopnik, v konkretnem primeru Center za socialno delo, oškodovankin skrbnik.
Protipravnost pri kaznivem dejanju protipravnega odvzema prostosti je posebni zakonski znak in mora biti konkretiziran v opisu kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055283
KZ-1 člen 49, 59, 59/4, 135, 135/1.. ZKP člen 18, 18/1, 301, 301/1, 314, 314/6, 334, 334/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 386, 442, 442/1.. ZS člen 83a.
kaznivo dejanje grožnje - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - kršitev pravice obdolženca do obrambe - neupravičen izostanek z naroka - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - enotna kazen - pogojna obsodba
Glavno obravnavo vodi predsednik senata (oziroma v skrajšanem postopku sodnik posameznik), ki je dolžan zagotoviti nemoten potek obravnave ter skrbeti za red v sodni dvorani in za dostojanstvo sodišča (prvi odstavek 301. člena ZKP). Brez vsakega dvoma je predsednik senata dolžan poskrbeti tudi za varovanje zdravja in življenja procesnih udeležencev, kar je še posebej pomembno v času epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19), zaradi katere so bili sprejeti številni začasni ukrepi. V času izvedbe spornega naroka za glavno obravnavo je veljala Odredba predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 28. 1. 2021, nazadnje spremenjena dne 13. 5. 2021, ki je v 3.2. točki izrecno določala, da morajo na naroku, skladno s strokovnimi priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vsi nositi zaščitno opremo. Med zaščitno opremo spada tudi obrazna maska, zaradi česar je sodnica posameznica, upoštevaje konkretne okoliščine zadeve, obdolženca, ki ni nosil maske, upravičeno pozvala, da si jo nadene, ter ga pri tem opozorila na posledice, če ne bo tako ravnal. Ker obdolženec ni želel nositi maske, je zapustil razpravno dvorano, njegovo samovoljno odločitev pa je sodnica utemeljeno štela kot neopravičeni izostanek.
Sodišče prve stopnje je namreč obdolžencu dalo zadostno in realno možnost, da bi bil ves čas navzoč pri zaslišanju oškodovank, vendar je s tem, ko je večkrat odšel iz razpravne dvorane, po mnenju pritožbenega sodišča prevzel nase nevarnost, da izjav oškodovank ne bo mogel v celoti preveriti. S svojimi ravnanji se je obdolženec očitno odpovedal procesnim jamstvom, zato ravnanju sodišča prve stopnje ni mogoče pripisati kršitve pravice do obrambe in s tem bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.
plačilo odškodnine - ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja - odškodninska odgovornost države - prekomerni hrup - dovoljene imisije - škoda, ki presega običajne meje - protipravno ravnanje države - test sorazmernosti - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - ugovor pasivne legitimacije - dolžnost zmanjševanja škode
Dolžnost zmanjševanja škode od vsakega oškodovanca ob škodnem dogodku zahteva aktivno ravnanje za preprečitev in zmanjšanje škode (171. člen OZ). V spornem obdobju bi lahko na primer sama poskrbela za menjavo oken v spalnici, in tako ne glede na obvezno in potrebno prezračevanje vsaj v zimskem času, ko so okna ponoči1 načeloma zaprta, zmanjšala hrup v spalnici, nato pa od druge toženke zahtevala povračilo stroškov za opravljeni varstveni poseg, torej plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo. Ugotovitev, da je prekomeren hrup zaradi avtocestnega prometa presegal mejne vrednosti, določene z upravnimi predpisi, in je tožnikoma, ki sta mu bila izpostavljena, povzročal duševne bolečine, nima za posledico avtomatizma odškodninske odgovornosti toženke.
kolektivni delovni spor - pogajalska skupina - javni sektor - razveljavitev aneksa - sistem kolektivnih pogajanj - več reprezentativnih sindikatov
Ker predlagatelj ni bil upravičen sodelovati pri delu pogajalske komisije v svojstvu (tretje) pogajalske skupine na strani sindikatov javnega sektorja, je na seji pogajalske komisije lahko sodeloval le tako, da je bil vabljen na sejo, da je predhodno prejel gradivo ter na seji podal svoje predloge glede vsebine Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. Ker mu je bilo to omogočeno, po pravilni presoji sodišča prve stopnje predlagatelju ni bila kršena pravica do sodelovanja v pogajanjih. Aneks je bil veljavno sklenjen, ker za veljavnost Aneksa zadošča, da ga podpiše eden izmed reprezentativnih sindikatov, ki je stranka kolektivne pogodbe, v obravnavani zadevi pa ga je podpisalo kar 28 od 44 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - povod za tožbo - razlog za umik tožbe - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek - solidarna odgovornost za plačilo stroškov postopka
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da toženka ni dala povoda za tožbo. Če je tožnica želela doseči izvršbo na obravnavano nepremičnino, je morala vložiti tožbo zoper toženko, ki je bila v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica.
Razlog za tožbo je bil v pravno neurejenem razmerju med tožencema. S priznanjem izločitvene pravice sta razmerje uredila na način, kot ga je uveljavljala tožnica v tej pravdi. Na kakšen način sta to naredila, z vidika tožničinega interesa, ki ga je zasledovala s tožbo, ni pomembno. Zato tudi ni pomembno, ali toženka, ki je v stečajnem postopku, drugače kot tako, da je toženec prijavil izločitveno pravico, ni smela urediti razmerja s tožencem.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni razlogi, s katerimi pritožnica uveljavlja toženčevo odgovornost za stroške postopka. Ne da bi bila tožba vložena zoper pritožnico kot zemljiškoknjižno lastnico, tožnica s tožbo ne bi mogla uspeti. S tem ko je tožnica vložila tožbo zoper dolžnika, sta postala enotna sospornika. Pravilno je zato stališče, da je prispevek vsakega od tožencev k tožničinim stroškom stvar njunega notranjega razmerja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00054630
KZ-1 člen 34, 115.
obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - kontradiktornost postopka - stranke postopka - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Vvarnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu je bil izrečen na predlog okrožnega državnega tožilca, ki je tudi upravičeni predlagatelj za izrek o tovrstnih varnostnih ukrepov, kar tudi pomeni, da je državni tožilec stranka v takih postopkih, kateri je potrebno enako, kot tudi storilcu, zagotoviti potrebno kontradiktornost, ta pa se lahko udejani le na način, da se predlagatelja za izrek varnostnega ukrepa seznanja s potekom tovrstnega postopka, med drugim tudi z izvedenskim mnenjem, ki je bilo po odredbi prvega sodišča izdelano 13. 1. 2022 in s katerim je prvo sodišče seznanilo samo storilčevo zagovornico, ne pa državnega tožilca, niti ni od njega terjalo mnenja o tem, ali je sprememba izrečenega zavodskega ukrepa in nadomestitev le-tega z ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti primerna.