sklepčnost tožbe - podjemna pogodba - predmet pogodbe - upoštevanje listin kot dela trditvene podlage - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - cena ni določena - določitev plačila - materialno procesno vodstvo - napačna uporaba materialnega prava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Preizkus sklepčnosti tožbe je vprašanje materialnega prava, ki zahteva sklepčnost tako glede temelja kot višine zahtevka. Pri tem je treba opozoriti, da zahteva po sklepčnosti ne pomeni, da mora stranka že v tožbi navesti prav vsa konkretna dejstva, na katerih utemeljuje zahtevek, da mora pojasniti prav vse podrobnosti spornega razmerja, ali da mora biti v tožbi zahtevani znesek do zadnjega centa preizkusljiv oz. izračunljiv.
Vprašanje sklepčnosti pa je zgolj vprašanje smiselnosti, povezanosti in skladnosti (konkludentnosti, kongruentnosti) dejanske podlage zahtevka s samim zahtevkom.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - stranska udeležba - ekonomska korist - pravna korist
Pravilna je ocena sodišča, da razlogi, ki jih tožnik navaja in z njimi utemeljuje tožbeni zahtevek predstavljajo le ekonomsko korist. Med ekonomsko koristjo in pravno varovano koristjo ni avtomatično podane identitete. Zatrjevani interes za stroškovno prevalitev obravnave zavarovanca med dvema zavodoma v socialnem sporu ne more predstavljati upoštevno pravnega interesa. V socialnih sporih morajo biti temeljno vodilo pravice in pravna korist zavarovancev, ne pa zavodov, ki nastopajo v vlogah odločevalcev o pravicah iz posameznih zavarovanj. V tem sporu tako ne gre za razmerje in s tem razmerjem povezanim interesom med zavodom in zavarovancem, temveč zgolj za medsebojno razmerje med dvema zavodoma. Tako zatrjevani interes ni pravno relevanten interes v tem sporu, temveč le oblika ekonomskega interesa.
ZSDP-1 člen 5, 5-8, 79.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 3, 6.
dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo - izpolnjevanje kumulativnih pogojev
Za pridobitev pravice do dodatka za nego otroka morata biti izpolnjena oba kumulativno predpisana pogoja. Izkazano mora biti vsaj eno od težkih bolezenskih stanj in povečani življenjski stroški, ki jih narekuje posebna nega. Takšno dejansko stanje pa v obravnavani zadevi ni izpolnjeno, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 44, 44/4, 47. SPZ člen 217. ZPP člen 243, 285.
skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupna lastnina - priposestvovanje stvarne služnosti - nastanek stvarne služnosti - dejanska raba zemljišč - javna površina - predlagalni nepravdni postopek - materialno procesno vodstvo - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - elaborat - pripombe na elaborat - izvedensko mnenje kot dokaz
Določba 47. člena ZVEtL-1, ki jo je po prehodni določbi mogoče uporabiti tudi za ta primer, v točki 3 dopušča, da lahko imetnik obstoječe stvarne pravice na pripadajočem zemljišču, ki še ni zemljiškoknjižno vpisana, v tem postopku zahteva, da se ugotovi njen obstoj. Vendar je treba za ugotovitev priposestvovanja stvarne služnosti zatrjevati enega izmed načinov, ki je dopusten za nastanek te stvarne pravice po SPZ.
Določitev skupnega pripadajočega zemljišča ne pomeni onemogočanja prehoda skozi mesto oziroma sosesko.
Nasprotna udeleženka je podala kot dokaz elaborat na podlagi koncesijske pogodbe za izvajanje storitev ureditev evidence nepremičnega premoženja MO med L. d. d. in MO. To ne gre za izvedeniško mnenje, ampak za elaborat, ki ga je izdelal koncesionar. Zato ne gre za izvedeniško mnenje pred pravdo ali med pravdo v pomenu 243. člena ZPP. Če ga druge stranke ne sprejmejo, elaborata ni mogoče upoštevati kot izvedeniškega mnenja. Pritožnica pa je lahko argumente upoštevala v svojih navedbah.
obrazložen ugovor - obrazloženost ugovora - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Zaključku sodišča prve stopnje o vložitvi obrazloženega ugovora upnik v pritožbi niti ne nasprotuje, temveč zatrjuje dejanske okoliščine in prilaga dokaze za utemeljenost terjatve. Ali je zahtevek utemeljen ali ne, bo odločalo sodišče v rednem pravdnem postopku.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - poziv dolžnika - rok za odgovor - izjava insolventnega dolžnika o ugovoru - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - razlog za preložitev naroka
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da se dolžnik glede navedb v ugovoru ni izjavil v danem roku in da je zato z navedbami in dokazi v ugovoru prekludiran. Če bi sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se rok za izjavo dolžniku do dneva razpisanega naroka za obravnavo upraviteljičinega ugovora proti odpustu obveznosti še ni iztekel, ne bi smelo zaključiti naroka za obravnavo ugovora, pač pa bi ga moralo preložiti. Razlog za preložitev naroka je bilo dejstvo, da se rok, ki ga je dalo sodišče dolžniku za izjavo o ugovoru stečajne upraviteljice proti odpustu obveznosti, do konca naroka za obravnavo ugovora še ni iztekel.
Ker znesek premoženja presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka 19.304,64 EUR sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da tožnica glede na 27. člen ZSVarPre ni upravičena do oprostitve sodne takse za pritožbo zoper zavrnilni del sodbe o odškodninski terjatvi iz naslova negmotne škode v višini 1.500,00 EUR. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je utemeljeno zavrnjen. Vendar pa prvostopenjsko sodišče nadalje pravilno sklepa, da bi takojšnje plačilo 45,00 EUR občutno zmanjšalo sredstva za preživljanje. Ob uporabi 2. odst. 11. člena ZST-1 je posledično zakonito odredilo trimesečno obročno odplačevanje sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00070312
ZVEtL-1 člen 3, 42, 43, 45.. SPZ člen 271, 271/2.. ZNP-1 člen 35, 35/1, 35/3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - samostojni objekt - posamezni del stavbe - garaža - nadstrešek - zakonita stavbna pravica - parkirišče - stroški nepravdnega postopka
Asfaltirana površina AB plošče nad nizom garaž na parcelah v lasti nasprotnih udeležencev ne predstavlja pripadajočega zemljišča k stavbam predlagateljev.
ZPP člen 117, 117/2, 117/3, 139.b, 139.b/1, 139.b/2, 139.b/3.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi - fikcija vročitve - vročitev v poštni predal - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - objektivni rok - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Nepravilno je pritožbeno stališče, da fikcija vročitve ni nastopila, ker se dolžnica s pisanjem dejansko ni seznanila. Za nastop fikcije vročitve ni bistveno, ali in kdaj se je dolžnica s pisanjem dejansko seznanila, ampak le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za nastop fikcije določa zakon, torej da je bilo dolžnici obvestilo o prispelem pisanju puščeno v poštnem predalu skladno z drugim odstavkom 139.b člena ZPP in da pisanja v 15-dnevnem roku ni dvignila. Za presojo obstoja utemeljenih razlogov za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi tudi niso bistveni razlogi na strani dolžnice, zaradi katerih v poštni predal vloženega pisanja ni prevzela oziroma se z njim ni seznanila pravočasno, torej tako, da bi lahko zoper pravilno in skladno z določbami 139.b člena vročen sklep o izvršbi pravočasno ugovarjala. Tovrstne okoliščine ne vplivajo na pravilnost vročitve in niso razlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, ampak jih je mogoče uveljavljati v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VDS00056732
ZSVarPre člen 33, 33/1, 33/2, 34, 34/1, 34/2, 34/4.. URS člen 26.. OZ člen 131, 132.
izredna denarna socialna pomoč - protipravnost ravnanja - odškodninska odgovornost države
Pritožnica pogoja namenske uporabe že priznane izredne denarne socialne pomoči ni mogla izpolniti, saj je novo vlogo za istovrstno pravico vložila pred realizacijo oz. prejemom denarne dajatve po odločbi z dne 31. 12. 2019. Ker je bila v predsodnem postopku nova vloga vložena 8. 1. 2020, izredna denarna socialna pomoč po odločbi z dne 31. 12. 2019 pa izplačana 20. 1. 2020, je bila lahko ob pravilni uporabi 34. člena ZSVarPre zahteva le zavrnjena.
V ustaljeni sodni praksi je zavzeto povsem jasno stališče, da za morebiten obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti ravnanja zaposlenih pri izdaji posamičnih upravnih aktov takšna, da iz njih izhaja namerno izigravanje z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava.
ZIZ člen 53, 53/2, 134. ZPP člen 286b, 337, 337/1.
izvršba zoper delodajalca - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - nedovoljene pritožbene novote - pravočasno grajanje procesnih kršitev - prava neuka stranka
Delodajalec lahko uspešno ugovarja zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi 134. člena ZIZ, če dokaže, da je zapadle zneske od dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja, na katere je bilo mogoče poseči z izvršbo, bodisi odtegnil in jih izplačal upniku, bodisi tega brez svoje krivde ni mogel storiti. Na njem je trditveno in dokazno breme o neutemljenosti upnikove terjatve.
Dolžnik je pravna oseba, ki nastopa na trgu in opravlja pridobitno dejavnost, zato mora pri vseh dejanjih, torej tudi pri obrazložitvi svojega ugovora, izkazovati skrbnost dobrega gospodarstvenika (strokovnjaka) in upoštevati z zakonom predpisane zahteve.
pravica upnika do povrnitve potrebnih stroškov - prepozna zahteva - zavrženje predloga - subjektivni in objektivni rok
Glede na navedene datume (ki jih pritožnik ne izpodbija) je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upnik povrnitve stroškov ni zahteval takoj, ko so nastali in je izvedel za njihovo višino, zato je priglasitev stroškov v vlogi z dne 11. 11. 2021, kar je za prve stroške deset mesecev kasneje, za druge stroške pa več kot pet mesecev kasneje, prepozna.
razdelitev solastnih nepremičnin - ustanovitev stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - javna pot - določitev nujne poti - dostop z vozili - presoja vseh okoliščin - načelo sorazmernosti - obremenitev nepremičnin - soglasje nasprotnega udeleženca - izračun vrednosti zemljišč - dokazni standard - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - stroški v nepravdnem postopku
Druga varianta poti bi terjala rušenje podpornega zidu, ogrozila varnost in zasebnost, česar pri prisojeni varianti ni bilo. Pot po trasi I je bistveno bolj odmaknjena od objekta, kar pomeni manjši vpliv nanj. Pot po varianti I ni najkrajša, vendar dolžina poti ne more biti edini kriterij za določitev stvarne služnosti ob delitvi solastnega premoženja.
Vsakršno vlaganje v solastno nepremičnino pomeni spremembo solastne stvari, kar pa je posel, ki presega redno upravljanje, za kar pa se zahteva soglasje vseh solastnikov.
V postopku delitve solastnine krijejo solastniki skupne stroške v sorazmerju z velikostjo solastninskih deležev.
razlogi za oprostitev plačila sodne takse - neizterljivost terjatve - epidemija - gospodarska kriza - pavšalne trditve - izpraznitev poslovnega prostora - odstop od najemne pogodbe - neplačilo najemnine in stroškov - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk) - pripoznava dolga
V predlogu za oprostitev plačila sodne takse je tožena stranka sicer res navedla, da so njene kratkoročne terjatve neizterljive, saj je kriza zaradi epidemije COVID-19 slabo vplivala na poslovanje njenih dolžnikov, vendar pa so te trditve tako pavšalne, da sodišče prve stopnje njihove resničnosti pravilno ni presojalo v dokaznem postopku. Dejstvo epidemije COVID-19 samo po sebi v nobenem primeru ne more pomeniti, da nihče v tem obdobju ni plačeval svojih obveznosti ali da bi zgolj to dejstvo samo po sebi opravičevalo trditev tožene stranke, da dolžniki niso plačevali svojih obveznosti.
Drži pritožbena trditev, da podpisan IOP obrazec ne pomeni pripoznave dolga, če ta ne obstaja, kar je pojasnilo že sodišče prve stopnje. Vendar pa ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da najemnina za januar 2020 ni bila plačana, tožena stranka ne more izpodbiti s predloženo dokazno listino, saj gre za enostransko listino, ki jo je sestavila tožena stranka sama, dokumentacije, na podlagi katere je tožena stranka pripravila to tabelo, pa tožena stranka ni predložila, niti ni v zvezi s tem predlagala drugega dokaza kot zaslišanje svojega zakonitega zastopnika. Ta dokaz je sodišče prve stopnje izvedlo, vendar je na podlagi pravilne dokazne ocene ugotovilo, da njegovi izpovedbi ni mogoče slediti.
V tej zadevi je bilo že večkrat ugotovljeno, da je bila sodba, s katero je sodišče odločilo o zahtevku tožnice pravnomočna 7. 9. 2021. To potrjuje tudi štampiljka o pravnomočnosti na sodbi. Tožnica si zato z vlaganjem pritožb, ki niso več dopustne, svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055031
ZKP člen 385. KZ-1 člen 29, 29/2, 70a, 70b, 70b/4, 134a, 134a/1.
prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - izvedenstvo psihiatrične stroke - nasprotja med vsebino izvedenskih mnenj - neprištevnost storilca
V skladu z določbo 385. člena ZKP se sodbe ne sme spremeniti v obdolženčevo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije, če je podana pritožba samo v obdolženčevo korist. Gre za institut prepovedi reformatio in peius (spremembe na slabše), ki je izrazito v korist obdolženca. Namen te prepovedi je, da obdolženec ne sme priti v slabši položaj samo zato, ker je uporabil pravico do pritožbe zoper sodbo, oziroma ker je bila pritožba vložena samo v njegovo korist. Pri presoji, ali je sprememba kazenske sankcije v škodo obdolženca, torej ali je spremenjena kazenska sankcija strožja, ni mogoče izhajati iz v naprej postavljenih splošnih meril, temveč je treba v vsakem konkretnem primeru obe sankciji, izrečeno in spremenjeno, primerjati z vidika konkretnega storilca.