Zastaralni rok za izvršitev kazni se določi glede na kazen, ki je bila izrečena s pravnomočno sodbo, ta rok pa teče od obsodbe, s katero je bila kazen izrečena, ne glede na to, koliko časa je minilo od storitve kaznivega dejanja. V primeru, ko je bila pravnomočno izrečena kazen pozneje spremenjena zaradi neprave obnove kazenskega postopka (407. člen ZKP), je treba upoštevati spremenjeno (torej zlasti znižano) kazen, ker so našteti načini sprejete kazni akti konstitutivne narave, kar ima za posledico, da kazen, izrečena s pravnomočno sodbo, ne obstaja več.
ZPP člen 226, 226/4, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 87, 87/2, 109, 109/2, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 33. 33/1.. KZ-1 člen 186, 186/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - zagovor - naklep - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišču prve stopnje ni bilo potrebno prekiniti postopka do pravnomočne meritorne odločitve v kazenskem postopku. V individualnem delovnem sporu sodišče ne odloča o kazenski odgovornosti delavca, ampak le o tem, ali ima njegovo ravnanje znake kaznivega dejanja. Postopka tečeta neodvisno eden od drugega, in odločitev v kazenskem postopku nima vpliva na odločitev v individualnem delovnem sporu.
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje je tako izključena po samem zakonu, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je to pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
ZDR-1 člen 132, 132/1.. ZJU člen 5, 22.. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (2018) člen 6.
sprememba sodbe - odpravnina ob upokojitvi - zmotna uporaba materialnega prava
Določilo 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS drugače kot ZDR-1 ureja le višino odpravnine ob upokojitvi, ne pa tudi pogoja za pridobitev te pravice, kar izhaja že iz samega besedila citiranega člena Aneksa. Ker ZJU nima posebnih določb glede odpravnine ob upokojitvi, je po pravilnem stališču pritožbe glede pogoja za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi treba upoštevati določbo prvega odstavka 132. člena ZDR‑1, po kateri je delodajalec v primeru, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, dolžan izplačati odpravnino ob upokojitvi delavcu, ki je bil ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri njem zaposlen najmanj pet let in se upokoji. Ker je bila tožnica ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri toženki zaposlena le dobri dve leti (od 1. 9. 2017 do 30. 12. 2019), tega pogoja ne izpolnjuje in do vtoževane odpravnine ni upravičena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00056941
ZPP-UPB3 člen 76, 76/3.. SPZ člen 43, 43/2, 49, 100.. SZ-1 člen 44, 44/1, 45, 45/1.
priznanje pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov - tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - pooblastilo upravniku za zastopanje pred sodiščem - sosporništvo - priposestvovanje
Pogoji za priznanje lastnosti stranke etažnim lastnikom v predmetni zadevi niso podani. Stanovanjski zakon omogoča skupnosti etažnih lastnikov, da se registrirajo kot pravna oseba, vendar je njihova pravna sposobnost omejena na sklepanje poslov v zvezi z upravljanjem stanovanjske hiše. Zato ni nobene podlage, da bi v sporu, ki presega okvir upravljanja in se nanaša na stvarnopravna razmerja, lastnost stranke priznali etažnim lastnikom, ki niti niso organizirani v skupnost lastnikov. Poleg tega etažni lastniki v predmetni zadevi nimajo premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo. V poštev bi prišla kvečjemu sredstva rezervnega sklada, vendar je po prvem odstavku 45. člena SZ-1 na premoženje rezervnega sklada dovoljena izvršba samo za plačilo obveznosti iz pravnih poslov, sklenjenih v skladu s prvim odstavkom 44. člena.
Uporabno dovoljenje, ki je bilo podlaga za prevzem posameznih delov stavbe (in z njimi povezanih skupnih delov), je bilo izdano tudi za sporna parkirna mesta, ta so bila takrat fizično že vrisana. Ob vpisu etažne lastnine so bila ta parkirna mesta vpisana kot posamezni del in ne kot skupni del, tožeča stranka ni izkazala, da bi bila sporna parkirna mesta izrecno vključena v kupoprodajne pogodbe kot del skupnih delov in naprav. Ko so se kupci posameznih delov vpisali v zemljiško knjigo kot etažni lastniki, so imeli možnost vpogleda v načrt etažne lastnine in tako ugotoviti, kaj so v naravi skupni deli, posebej še, ker skupni deli v kupoprodajnih pogodbah očitno niso bili konkretno opredeljeni. Tako ravnanje bi bilo od povprečno skrbnih kupcev stanovanj vsekakor mogoče pričakovati. Tožeča stranka je sicer lahko bila v zmoti, vendar ta zmota ni bila opravičljiva, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni bila dobroverni lastniški posestnik spornih parkirnih mest in zato do njihovega priposestvovanja ni moglo priti.
Ob prvostopni ugotovitvi, da toženec ni izkazal tožnikovega prizadevanja v smeri skupnega namena proizvodnje in prodaje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru med pravdnima strankama ni bila sklenjena družbena pogodba.
skupno premoženje zakoncev - nedopustnost izvršbe - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze - sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem - vpis čolna v vpisnik morskih čolnov - izogibanje plačilu davčnega dolga
Toženka je bila tista, ki je zatrjevala, da ima premoženje, ki je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze in za katerega posledično velja zakonska domneva, da gre za skupno premoženje zakoncev, drugačno pravno naravo. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala zatrjevati, da je bil sporni čoln pridobljen bodisi neodplačno bodisi iz sredstev, ki ne izvirajo iz dela (ali iz drugega skupnega premoženja). Nasprotovati bi morala dejstvenim predpostavkam, na katerih temelji pravna posledica iz 67. člena Družinskega zakonika.
dogovor o skupni gradnji - gradnja na tujem - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pridobitev lastninske pravice na originaren način - nedobroverni graditelj - sklicevanje na stališče sodne prakse - zmotna uporaba materialnega prava - odločanje o podrejenem zahtevku
V primeru dogovora o gradnji lahko govorimo le o skupni gradnji, ki že pojmovno izključuje možnost nastanka lastninske pravice zaradi gradnje na tujem zemljišču.
izločitev izvedenca - izločitveni razlog - rok za vložitev zahteve za izločitev - zavrženje zahteve za izločitev
Če stranka izve za razlog izločitve po začetku dokazovanja, lahko zahteva izločitev tudi kasneje v ugovoru zoper izvedensko delo. V takih primerih ravna sodišče tako, kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana že preden je izvedenec opravil svoje delo.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 13, 13/1, 77, 83, 83/1, 200, 200/3.. OZ člen 8, 41, 86.
prenehanje delovnega razmerja na podlagi pisne izjave - napake volje - poslovna sposobnost - nerazsodnost - izvedenec - zavrnitev dokaznih predlogov
Toženka je zaslišanje prič predlagala, ker bi te lahko izpovedale o dejanski razsodnosti tožnika na dan podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Te priče ne razpolagajo z znanjem, na podlagi katerega bi lahko izpovedale o dejanski razsodnosti tožnika na ta dan. Ker je to strokovno vprašanje, je bila upravičeno predlagana sodna izvedenka in se je sodišče pravilno oprlo na njeno izvedensko mnenje.
Glede na to sodišče druge stopnje razloge izpodbijane sodbe v točkah 9 - 13 obrazložitve, ki jih pritožba izrecno ne graja, v celoti povzema in v potrditev pravilnosti sprejete odločitve le dodaja, da se je o prenosu upniško - dolžniškega razmerja z vsemi zavarovanji (torej tudi o prenosu materialno pravnega razmerja med sedanjo tožnico, kot zastaviteljico, dolžnikom in toženko kot zastavno upnico) izreklo že VSRS v odločbah II Ips 84/2007, II Ips 272/2017 in II Ips 236/2016. Pojasnilo je, da je namen ZUKSB v tem, da "slabe" terjatve (terjatve, ki so jih imele banke proti insolventnim dolžnikom) prevzame DUTB z vsemi ukrepi zavarovanja in jih nato skuša poplačati ali vnovčiti s pomočjo danih zavarovanj. V te kontekstu se je VSRS izreklo, da sta enajsti in drugi odstavek 29. člena ZUKSB v razmerju do četrtega odstavka 146. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) specialni določbi, tako da prenos maksimalne hipoteke ni izključen. In ker v primeru cesije terjatev (prvi odstavek 417. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) na prevzemnika terjatev samodejno preidejo tudi vse stranske pravice, med njimi tudi hipoteka (prvi odstavek 418. člena OZ), vpis v zemljiško knjigo pa je le deklaratornega značaja (tako že odločbe VS RS III Ips 131/2005, II Ips 75/2009 in II Ips 170/2006), ni dvoma, da toženka ni več nosilec nobenih materialno pravnih upravičenj iz sklenjenih zastavnih pogodb in v zadevi ne more biti pasivno legitimirana.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 6, 7, 43, 33, 33/1, 34, 34/1, 37, 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 337, 337/1.. Uredba o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (2020) člen 2, 2/3, 2/3-2, 3.. URS člen 15, 15/3, 22, 34, 35, 49, 50, 120.. ZNB člen 3, 3/1, 4, 10, 10-8, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1, 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 47.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - šolstvo - neupravičen izostanek - testiranje zaposlenih
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da je tožnica zaradi (neupravičenega) neprihajanja na delo oziroma s svojo odsotnostjo z delovnega mesta od 19. 4. 2021 dalje, kršila dolžnost opravljati delo (prvi odstavek 4. člena, prvi odstavek 33. člena, prvi in drugi odstavek 34. člena in 37. člen ZDR-1). Zaradi navedenega je utemeljeno prejela sprva pisno opozorilo, nato pa redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Soglaša tudi s presojo o nemožnosti nadaljevanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj je kljub pisnemu opozorilu s samovoljnim ravnanjem in kršitvami delovnih obveznosti nadaljevala, iz njene izjave, da se na delovno mesto ne bo vrnila, dokler bo to pogojevano s testiranjem, pa izhaja, da s kršitvami tudi v prihodnje ni nameravala prenehati. Ker je bila izpodbijana odpoved zakonita, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZDSS-1 člen 47, 47/2, 47/3, 53, 53/1, 53/1-1, 53/1-2.
kolektivni delovni spor - predlagatelj - skupinski interes - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva - skladnost splošnega akta delodajalca s kolektivno pogodbo - pogodbena avtonomija
Zmoten je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da predlagatelji zastopajo tudi interes tistih članov tretjega nasprotnega udeleženca, ki menijo, da je izpodbijana ureditev delitve napitnin nezakonita. Skupinski interes mora biti izkazan na strani predlagatelja kolektivnega delovnega spora in ga že pojmovno ni mogoče utemeljevati z interesi članov nasprotnega udeleženca, zoper katerega so predlagatelji sprožili kolektivni delovni spor.
V kolektivnem delovnem sporu lahko sodišče naloži sprejem ali izdajo pravnega akta (2. točka prvega odstavka 53. člena ZDSS-1) le, kadar gre za splošni akt delodajalca ali posamični pravni akt, ki je v povezavi s 1. točko prvega odstavka 53. člena ZDSS-1 neskladen z zakonom ali s kolektivno pogodbo. Nasprotnim udeležencem sodišče ne more naložiti sprejema nove kolektivne pogodbe, ker bi s tem poseglo v pogodbeno avtonomijo strank podjetniške kolektivne pogodbe.
URS člen 39, 39/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. ZDR-1 člen 112, 118, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - svoboda izražanja - tehtanje pravic - mediji - sodna razveza - denarno povračilo - predstavnik sindikata
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s pisnim opozorilom pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nesorazmerno posegla v svobodo izražanja tožnice, ki je delovala v položaju sindikalne predstavnice in ne zaposlene delavke, saj se navodilo v zvezi z dajanjem izjav za medije, četudi s ciljem usklajenega, organiziranega, premišljenega ter nerazpršenega komuniciranja z javnostmi, ne more raztezati tudi na medijske izjave, ki jih poda sindikat oziroma njegov predstavnik glede položaja delavcev pri delodajalcu in njihovimi interesi.
zavrženje tožbe - pravnomočna sodba - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - izbris iz poslovnega registra
Kljub že pravnomočni odločitvi (Pd 160/2019 z dne 5. 10. 2020 v zvezi s Pdp 626/2020 z dne 21. 4. 2021) je sodišče prve stopnje 30. 12. 2021 izdalo sklep, s katerim je tožbo zoper prvo toženko zavrglo, ker je bila izbrisana iz poslovnega registra na podlagi sklepa o zaključku stečajnega postopka, ki je postal pravnomočen 7. 7. 2021. Sklicevalo se je na prenehanje obstoja pravne osebe in v zvezi s tem na 80. člen ter peti odstavek 81. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep o zavrženju tožbe evidentno napačen, saj je bilo ob njegovi izdaji o zahtevku iz tožbe že pravnomočno odločeno. Z izpodbijanim sklepom je bila tožba zavržena zoper prvo toženko in ne zoper drugo toženko, ki se zoper njega pritožuje. Ker izpodbijani sklep v njen pravni položaj ne posega, druga toženka nima pravnega interesa za pritožbo.
sklepčnost tožbe - podjemna pogodba - predmet pogodbe - upoštevanje listin kot dela trditvene podlage - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - cena ni določena - določitev plačila - materialno procesno vodstvo - napačna uporaba materialnega prava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Preizkus sklepčnosti tožbe je vprašanje materialnega prava, ki zahteva sklepčnost tako glede temelja kot višine zahtevka. Pri tem je treba opozoriti, da zahteva po sklepčnosti ne pomeni, da mora stranka že v tožbi navesti prav vsa konkretna dejstva, na katerih utemeljuje zahtevek, da mora pojasniti prav vse podrobnosti spornega razmerja, ali da mora biti v tožbi zahtevani znesek do zadnjega centa preizkusljiv oz. izračunljiv.
Vprašanje sklepčnosti pa je zgolj vprašanje smiselnosti, povezanosti in skladnosti (konkludentnosti, kongruentnosti) dejanske podlage zahtevka s samim zahtevkom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VDS00056732
ZSVarPre člen 33, 33/1, 33/2, 34, 34/1, 34/2, 34/4.. URS člen 26.. OZ člen 131, 132.
izredna denarna socialna pomoč - protipravnost ravnanja - odškodninska odgovornost države
Pritožnica pogoja namenske uporabe že priznane izredne denarne socialne pomoči ni mogla izpolniti, saj je novo vlogo za istovrstno pravico vložila pred realizacijo oz. prejemom denarne dajatve po odločbi z dne 31. 12. 2019. Ker je bila v predsodnem postopku nova vloga vložena 8. 1. 2020, izredna denarna socialna pomoč po odločbi z dne 31. 12. 2019 pa izplačana 20. 1. 2020, je bila lahko ob pravilni uporabi 34. člena ZSVarPre zahteva le zavrnjena.
V ustaljeni sodni praksi je zavzeto povsem jasno stališče, da za morebiten obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti ravnanja zaposlenih pri izdaji posamičnih upravnih aktov takšna, da iz njih izhaja namerno izigravanje z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava.
ZPP člen 195, 339, 339/2-8, 339/2-15, 343, 343/4, 343.a, 343.a/1.
nadomestna sodba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogoji za izdajo - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - spregledan dokazni predlog - toženci kot navadni sosporniki - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
ZPP določa, da se nadomestna sodba lahko izda le pod pogojem, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi. V konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni.
predlog za postavitev začasnega zastopnika - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - vročanje pravni osebi na sedežu družbe - vročitev zakonitemu zastopniku
Iz dikcije 82. člena ZPP izhaja, da je, ob pogoju iz prvega odstavka citiranega člena, mogoče toženi stranki, ki je pravna oseba, postaviti začasnega zastopnika (le), če je njen sedež neznan, pa stranka nima pooblaščenca. V tem kontekstu sodišče prve stopnje soglaša s presojo izpodbijanega sklepa, ki temelji na stališču pravne teorije, da postavitev začasnega zastopnika v takšnih primerih praktično ne pride v poštev, saj ZPP glede subjektov vpisa v sodni register pravne posledice strogo formalno veže na vpis sedeža v register (na tem naslovu se lahko opravlja vročitev - tretji odstavek 139. člena ZPP). Ker je sedež toženke znan, po pravilnem stališču izpodbijanega sklepa že v osnovi ni zakonske podlage za postavitev začasnega zastopnika po določbi 82. člena ZPP. V tem kontekstu pritožnica soglaša s stališčem, da je (za vročanje) bistven naslov pravne osebe, ki je vpisan v sodni register, a zmotno meni, da zgolj zato, ker obstajajo težave z vročanjem sodnih pisanj toženki na tem naslovu (toženka po trditvah tožnice na naslovu, vpisanem v sodni register, naj ne bi poslovala), obstoje pogoji za postavitev začasnega zastopnika po določbi 82. člena ZPP. Če držijo trditve pritožnice, da toženka na tem naslovu dejansko ne posluje več, se sodišču prve stopnje upravičeno postavlja vprašanje, ali je toženki začasnega zastopnika sploh mogoče postaviti, saj slednji v postopku ne more nadomestiti pravdne stranke.