CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054327
ZD člen 145, 145/2, 145/3, 145/4. ZPP člen 337, 337/1.
upravitelj dediščine - upravljanje in razpolaganje z dediščino - naloge upravitelja zapuščine - določitev osebe - oddaja v najem - nedovoljene pritožbene novote
Razlogi, ki govorijo v prid odločitvi, da se za upravljanje z nepremičnino v Ljubljani določi sodedinja, so dovolj prepričljivi. S tem, ko je bilo sodedinji zaupano upravljanje, ni pridobila večjih upravičenj iz naslova svojega solastninskega deleža na isti nepremičnini. Podeljuje ji le upravičenja v zvezi s solastninskim deležem zapustnika, pri tem pa je dolžna ravnati v korist obeh dedičev.
V okviru odločanja o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti pravnomočnih plačilnih nalogov, odločb in sodb o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke. Zato so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne pritožbene navedbe v katerih storilec sodišču očita, da pri odločanju ne bi smelo upoštevati zgoraj povzetih plačilnih nalogov in sodbe o prekršku, ker so mu z njimi bile kazenske točke izrečene nezakonito.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - zmožnost plačila globe - razlogi za zavrnitev
Storilčeva nezmožnost plačila globe (v enkratnem znesku) ne predstavlja razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje.
Sodišče je pravilno upoštevalo določbo 190. člena DZ, po kateri mora sodišče upoštevati korist otroka tako, da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.
S ponavljanjem dela obdolženčevega zagovora, ponujanjem lastnih drugačnih ocen v pritožbi izpostavljenih dokazov ter z enostranskimi lastnimi zaključki o nedokazanosti obdolženemu očitanega kaznivega dejanja, zagovornik ne more vzbuditi dvoma o resničnost odločilnih dejstev, ugotovljenih v izpodbijani sodbi. Tudi z obširnim polemiziranjem glede smisla faze glavne obravnave zagovornik ne more biti uspešen, kot tudi ne vzdrži njegova logika (ki jo neupravičeno pripiše prvostopnemu sodišču), da za izrek obsodilne sodbe zadoščata zgolj pavšalna navedba na policijski postaji in potrditev le-te v fazi kazenske preiskave. Pritožnik namreč prezre na v 18. členu ZKP uzakonjeno načelo proste presoje dokazov, ki velja za celoten kazenski postopek in za vse odločitve, ki jih znotraj njegovega okvira sprejemajo policija, državni tožilec in sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00056540
URS člen 23, 33. ZIZ člen 60, 60/2, 65, 65/2, 65/6. ZZK-1 člen 243, 243/3.
izbrisna tožba - ugotovitveni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe - paulijanska tožba (actio pauliana) - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rok za vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe - opustitev vložitve tožbe - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - ugovor res iudicata - subjektivne meje pravnomočnosti - ne bis in idem - stvarnopravni zahtevki - lastninska pravica - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - pričakovana lastninska pravica - obstoj izvenknjižnih pravic - kolizija pravic - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - praktična konkordanca - sodna praksa Vrhovnega sodišča - sodna praksa Ustavnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Pritožbeno sodišče sledi argumentaciji sodišča prve stopnje, da opustitev vložitve tožbe za nedopustnost izvršbe v predpisanem roku v konkretnem primeru ne more imeti za posledico izgube pravic tožnice do sodnega varstva, ki ga uveljavlja z izbrisno tožbo. S takšno razlago bi preveč rigorozno posegli v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine in zanjo tudi ni podlage v zakonskih določbah.
Pri tehtanju obeh pravic, upoštevaje vse navedene okoliščine v konkretnem primeru, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravica do zasebne lastnine prevlada nad pravico do sodnega varstva, saj pravnomočnost sklepa o izvršbi po svoji naravi nima takšne kvalitete kot pravnomočna sodba.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev sodbe - razlogi o krivdi
Odsotnost razlogov o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi predstavlja bistveno kršitev iz določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Ob prvostopni ugotovitvi, da toženec ni izkazal tožnikovega prizadevanja v smeri skupnega namena proizvodnje in prodaje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru med pravdnima strankama ni bila sklenjena družbena pogodba.
Zgolj ugotovitev sodišča, da je neskladje med trditvami tožnice in njeno izpovedbo, še ne pomeni, da so bile njene trditve o pomembnih - odločilnih dejstvih nepopolne. Sicer pa bi lahko tožnica, v kolikor je menila, da je potrebno navedbe dopolniti, to storila že sama v postopku na prvi stopnji, saj jo je, kot sama navaja, že toženec opozarjal na nelogične, nasprotujoče in nesmiselne tožbene trditve. Ker je torej tožnico na pomanjkljivost trditev opozorila že nasprotna stranka in upoštevaje, da je tožnica imela kvalificiranega pooblaščenca oziroma kasneje pooblaščenko, sodišču prve stopnje skladno z ustaljeno sodno prakso ni bilo potrebno izvajati materialnoprocesnega vodstva.
odškodninska odgovornost - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo
Gre za inštitut identičnega dejanskega stanja, njegov namen je varovati zaupanje v odločitev kazenskega sodišča tako, da je pravdnemu sodišču onemogočeno, da bi po pravnomočnosti obsodilne kazenske sodbe v sicer dovoljeni pravdi ugotovilo, da kaznivega dejanja ni bilo ali da je njegova kvalifikacija drugačna.
Tako je v točki 11 obrazložitve izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da niso pravno relevantni toženčevi ugovori o tem, da ne gre za protipravno ravnanje, da ne gre za povzročitev škode in tožnikovo stvar in da ni presojalo, ker so pravno nepomembne toženčeve trditve o tem, da je v času storitve dejanja K d.o.o. (toženčev delodajalec) imela služnostno pravico, s katero je bil tožnik seznanjen in ki mu je onemogočala postavitev sporne stene.
URS člen 39, 39/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. ZDR-1 člen 112, 118, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - svoboda izražanja - tehtanje pravic - mediji - sodna razveza - denarno povračilo - predstavnik sindikata
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s pisnim opozorilom pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nesorazmerno posegla v svobodo izražanja tožnice, ki je delovala v položaju sindikalne predstavnice in ne zaposlene delavke, saj se navodilo v zvezi z dajanjem izjav za medije, četudi s ciljem usklajenega, organiziranega, premišljenega ter nerazpršenega komuniciranja z javnostmi, ne more raztezati tudi na medijske izjave, ki jih poda sindikat oziroma njegov predstavnik glede položaja delavcev pri delodajalcu in njihovimi interesi.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 6, 7, 43, 33, 33/1, 34, 34/1, 37, 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 337, 337/1.. Uredba o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (2020) člen 2, 2/3, 2/3-2, 3.. URS člen 15, 15/3, 22, 34, 35, 49, 50, 120.. ZNB člen 3, 3/1, 4, 10, 10-8, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1, 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 47.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - šolstvo - neupravičen izostanek - testiranje zaposlenih
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da je tožnica zaradi (neupravičenega) neprihajanja na delo oziroma s svojo odsotnostjo z delovnega mesta od 19. 4. 2021 dalje, kršila dolžnost opravljati delo (prvi odstavek 4. člena, prvi odstavek 33. člena, prvi in drugi odstavek 34. člena in 37. člen ZDR-1). Zaradi navedenega je utemeljeno prejela sprva pisno opozorilo, nato pa redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Soglaša tudi s presojo o nemožnosti nadaljevanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj je kljub pisnemu opozorilu s samovoljnim ravnanjem in kršitvami delovnih obveznosti nadaljevala, iz njene izjave, da se na delovno mesto ne bo vrnila, dokler bo to pogojevano s testiranjem, pa izhaja, da s kršitvami tudi v prihodnje ni nameravala prenehati. Ker je bila izpodbijana odpoved zakonita, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
SPZ člen 95, 96. OZ-UPB1 člen 198. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 4, 4/1.
uporabnina solastne stvari - verzijski zahtevek - dobroverni posestnik
Ob ugotovitvi, da je solastnica prenehala uporabljati solastno nepremičnino zaradi fizičnega in psihičnega nasilja solastnika, pritožbeno predlagana zavrnitev tožbenega zahtevka na plačilo uporabnine zaradi neuporabe solastne stvari namreč ne bi predstavljala ukrepa za spodbujanje in varovanje pravice vsakogar, posebej žensk, do življenja brez nasilja, tako v javnem kot zasebnem življenju (prvi odstavek 4. člena Istanbulske konvencije), saj bi vodila k ekonomski odvisnosti žrtve nasilja.
ZDR-1 člen 132, 132/1.. ZJU člen 5, 22.. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (2018) člen 6.
sprememba sodbe - odpravnina ob upokojitvi - zmotna uporaba materialnega prava
Določilo 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS drugače kot ZDR-1 ureja le višino odpravnine ob upokojitvi, ne pa tudi pogoja za pridobitev te pravice, kar izhaja že iz samega besedila citiranega člena Aneksa. Ker ZJU nima posebnih določb glede odpravnine ob upokojitvi, je po pravilnem stališču pritožbe glede pogoja za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi treba upoštevati določbo prvega odstavka 132. člena ZDR‑1, po kateri je delodajalec v primeru, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, dolžan izplačati odpravnino ob upokojitvi delavcu, ki je bil ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri njem zaposlen najmanj pet let in se upokoji. Ker je bila tožnica ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri toženki zaposlena le dobri dve leti (od 1. 9. 2017 do 30. 12. 2019), tega pogoja ne izpolnjuje in do vtoževane odpravnine ni upravičena.
skupno premoženje zakoncev - nedopustnost izvršbe - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze - sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem - vpis čolna v vpisnik morskih čolnov - izogibanje plačilu davčnega dolga
Toženka je bila tista, ki je zatrjevala, da ima premoženje, ki je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze in za katerega posledično velja zakonska domneva, da gre za skupno premoženje zakoncev, drugačno pravno naravo. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala zatrjevati, da je bil sporni čoln pridobljen bodisi neodplačno bodisi iz sredstev, ki ne izvirajo iz dela (ali iz drugega skupnega premoženja). Nasprotovati bi morala dejstvenim predpostavkam, na katerih temelji pravna posledica iz 67. člena Družinskega zakonika.
Glede na to sodišče druge stopnje razloge izpodbijane sodbe v točkah 9 - 13 obrazložitve, ki jih pritožba izrecno ne graja, v celoti povzema in v potrditev pravilnosti sprejete odločitve le dodaja, da se je o prenosu upniško - dolžniškega razmerja z vsemi zavarovanji (torej tudi o prenosu materialno pravnega razmerja med sedanjo tožnico, kot zastaviteljico, dolžnikom in toženko kot zastavno upnico) izreklo že VSRS v odločbah II Ips 84/2007, II Ips 272/2017 in II Ips 236/2016. Pojasnilo je, da je namen ZUKSB v tem, da "slabe" terjatve (terjatve, ki so jih imele banke proti insolventnim dolžnikom) prevzame DUTB z vsemi ukrepi zavarovanja in jih nato skuša poplačati ali vnovčiti s pomočjo danih zavarovanj. V te kontekstu se je VSRS izreklo, da sta enajsti in drugi odstavek 29. člena ZUKSB v razmerju do četrtega odstavka 146. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) specialni določbi, tako da prenos maksimalne hipoteke ni izključen. In ker v primeru cesije terjatev (prvi odstavek 417. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) na prevzemnika terjatev samodejno preidejo tudi vse stranske pravice, med njimi tudi hipoteka (prvi odstavek 418. člena OZ), vpis v zemljiško knjigo pa je le deklaratornega značaja (tako že odločbe VS RS III Ips 131/2005, II Ips 75/2009 in II Ips 170/2006), ni dvoma, da toženka ni več nosilec nobenih materialno pravnih upravičenj iz sklenjenih zastavnih pogodb in v zadevi ne more biti pasivno legitimirana.
ZPP člen 226, 226/4, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 87, 87/2, 109, 109/2, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 33. 33/1.. KZ-1 člen 186, 186/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - zagovor - naklep - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišču prve stopnje ni bilo potrebno prekiniti postopka do pravnomočne meritorne odločitve v kazenskem postopku. V individualnem delovnem sporu sodišče ne odloča o kazenski odgovornosti delavca, ampak le o tem, ali ima njegovo ravnanje znake kaznivega dejanja. Postopka tečeta neodvisno eden od drugega, in odločitev v kazenskem postopku nima vpliva na odločitev v individualnem delovnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00054741
ZPP člen 343, 346. ZNP-1 člen 42.
pritožba - pravni interes - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Po tem odloku (15. člen) je prenehal veljati prej navedeni odlok, torej z dne 21. 2. 2022 izvajanje testiranja s testi za samotestiranje učencev v osnovnih šolah in dijakov ni več obvezno. Posledično je brezpredmetno tudi pisno soglasje oziroma nesoglasje staršev oziroma drugih zakonitih zastopnikov oziroma skrbnikov, zato po presoji pritožbenega sodišča dolžnica s pritožbo ne bi dosegla konkretne in neposredne pravne koristi, četudi bi se izkazala njena pritožba za utemeljeno.