sposobnost biti stranka (udeleženec) postopka - smrt stranke pred vložitvijo predloga - odprava pomanjkljivosti
Po sedanji ureditvi, v skladu s spremenjenim 81. členom ZPP, sodišče v primeru, če se ugotovi smrt stranke pred vložitvijo tožbe in se da ta pomanjkljivost odpraviti, pozove k popravi tožbe in tožbe ne zavrže takoj, temveč to stori šele, če tožnik tožbe ustrezno ne popravi oziroma dopolni (peti odstavek 81. člena ZPP). Oseba, ki je umrla, preden je bila vložen predlog, ne more biti stranka v nepravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054609
OZ člen 39, 39/1, 39/3. ZPP člen 236.
podlaga pravnega posla (kavza, causa) - domneva o obstoju pravne podlage obveznosti - vročitev pravni osebi - dvom v pravilnost vročitve - izdaja odločbe brez zaslišanja - substanciranje dokaznega predloga
Kavza predmetne pogodbe je bila v tem, da se plovilo proda za višjo ceno, hitreje in z nižjimi stroški kot v izvršilnem postopku, zoper toženca pa se umakneta izvršilna predloga.
Gre za poslovno razmerje med tožnikom in tožencem in ne tožnikovima gospodarskima družbama. Izjavi, da je bil dolg toženca poplačan, sta podali tožnikovi gospodarski družbi, ne pa tožnik kot fizična oseba, zato takšni izjavi družb tožnika kot fizične osebe ne zavezujeta.
Pritožbeno ugibanje toženčevega začasnega zastopnika glede morebitne nevročitve sklepov o izvršbi za predmetno zadevo ni relevantno. Toženec je bil z izvršbama očitno seznanjen, saj je bil njegov interes s sklenitvijo konkretne pogodbe ravno v umiku izvršb.
Pritožba neutemeljeno navaja, da bi bilo za razjasnitev vseh okoliščin potrebno toženčevo zaslišanje. Ozadje pravnih poslov za sklenitev pogodbe na kavzo nima vpliva. Prav tako nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost, razen v primeru nedopustnega nagiba ene izmed strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00056942
DZ člen 203.. ZNP-1 člen 94.. ZPP člen 300, 300/3.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - spremenjene razmere - izdaja nove odločbe - razdružitev pravd - postopek predhodnega svetovanja - vsebina predloga
DZ je v 203. členu določil, da je predhodno svetovanje treba opraviti tudi v primeru, ko se predlaga izdaja nove odločbe o varstvu in vzgoji, kot tudi nova odločba o preživljanju otroka, kar izhaja iz zavedanja, da so družinska razmerja podvržena spremembam, spremenijo se okoliščine, ki lahko vodijo do različnih pravnih razmerij med starši in otroki, kot so na primer selitev in podobno. Po presoji pritožbenega sodišča je ob tem treba upoštevati specifiko konkretne zadeve: v osnovni zadevi je določena izvedenka podala izvid in mnenje, teče pa postopek v zvezi z zaupanjem v varstvo in vzgojo, glede stikov in plačila preživnine glede treh otrok. Odločitve sodišča bodo medsebojno povezane, upoštevaje celotno družinsko situacijo. Ni torej ne z vidika koristi otrok kot temeljnega vodila v tem postopku in ne z vidika ekonomičnosti na mestu razdružitev zadev, zato tudi zahteva za predhodno svetovanje (ko je glede podobnih vprašanj izvedenka nedavno podala mnenje) ni skladna s cilji in namenom zakona.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - zmožnost plačila globe - razlogi za zavrnitev
Storilčeva nezmožnost plačila globe (v enkratnem znesku) ne predstavlja razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje.
ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/1, 112/10. ZIZ člen 15, 194.
vloga, vezana na rok - nepristojno sodišče - nevednost ali očitna pomota vložnika - laična stranka - kvalificiran vložnik - kvalificiran pooblaščenec - odvetnik - neskrbnost - naslovitev vloge na napačno sodišče - predlog za ponovni razpis druge javne dražbe - ustavitev izvršbe na nepremičnino
Očitna pomota se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku.
Pri tem, ko je bil predlog za razpis druge dražbe vložen na nepristojno sodišče, ni šlo za očitno pomoto. Pooblaščenec upnika je namreč v vlogi kot naslovnika opredelil Okrajno sodišče v Trebnjem, na vlogo je tudi navedel opravilno številko izvršilne zadeve, ki med istima strankama teče pred okrajnim sodiščem v Trebnjem. Očitno je, da je zamešal obe izvršilni zadevi in ne drži pritožbena trditev, da je bila vloga (le) naslovljena na napačno sodišče, ampak so bili v vlogi tudi podatki, ki se ne nanašajo na predmetno zadevo. Zato Okrajno sodišče v Trebnjem vloge tudi ni odstopilo Okrajnemu sodišču v Novem mestu, saj ni imelo nobenega indica, da bi se lahko vloga nanašala na katero od izvršilnih zadev, ki se vodijo pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu. Treba je tako šteti, da nastala situacija ni posledica očitne pomote, ampak neskrbnosti pooblaščenca upnika. Izjema iz desetega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se ne more uporabiti.
ZZZDR člen 5a, 5a/1, 106, 123, 123/1, 123/2. DZ člen 290, 290/1.
razmerja med starši in otroki - stiki otroka - varstvo koristi otroka - preživnina - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - pridobitna sposobnost - razporeditev preživninskega bremena - dejansko stanje
Sodišče pri upoštevanju preživninskih zmožnosti ne upošteva le dejanskega premoženjskega stanja, temveč tudi premoženjsko stanje, ki bi ga vsak od staršev, realno gledano, lahko zagotavljal.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - razlogi za zavrnitev - odgovornost za prekršek - storilec prekrška
Slovensko sodišče kot sodišče države izvršiteljice je na pravnomočne odločbe tujih organov vezano, zato trditve o tem, kdo je dejansko storil prekršek 30. 8. 2019, ne morejo privesti do drugačne odločitve v predmetnem postopku.
Pritožbeno sodišče sicer verjame, da bo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za storilca imela določene neugodne posledice, vendar kljub temu in kljub izraženemu obžalovanju za storjeni prekršek, nima zakonske podlage za sprejem drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
izločitev izvedenca - izločitveni razlog - rok za vložitev zahteve za izločitev - zavrženje zahteve za izločitev
Če stranka izve za razlog izločitve po začetku dokazovanja, lahko zahteva izločitev tudi kasneje v ugovoru zoper izvedensko delo. V takih primerih ravna sodišče tako, kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana že preden je izvedenec opravil svoje delo.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 13, 13/1, 77, 83, 83/1, 200, 200/3.. OZ člen 8, 41, 86.
prenehanje delovnega razmerja na podlagi pisne izjave - napake volje - poslovna sposobnost - nerazsodnost - izvedenec - zavrnitev dokaznih predlogov
Toženka je zaslišanje prič predlagala, ker bi te lahko izpovedale o dejanski razsodnosti tožnika na dan podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Te priče ne razpolagajo z znanjem, na podlagi katerega bi lahko izpovedale o dejanski razsodnosti tožnika na ta dan. Ker je to strokovno vprašanje, je bila upravičeno predlagana sodna izvedenka in se je sodišče pravilno oprlo na njeno izvedensko mnenje.
Glede na to sodišče druge stopnje razloge izpodbijane sodbe v točkah 9 - 13 obrazložitve, ki jih pritožba izrecno ne graja, v celoti povzema in v potrditev pravilnosti sprejete odločitve le dodaja, da se je o prenosu upniško - dolžniškega razmerja z vsemi zavarovanji (torej tudi o prenosu materialno pravnega razmerja med sedanjo tožnico, kot zastaviteljico, dolžnikom in toženko kot zastavno upnico) izreklo že VSRS v odločbah II Ips 84/2007, II Ips 272/2017 in II Ips 236/2016. Pojasnilo je, da je namen ZUKSB v tem, da "slabe" terjatve (terjatve, ki so jih imele banke proti insolventnim dolžnikom) prevzame DUTB z vsemi ukrepi zavarovanja in jih nato skuša poplačati ali vnovčiti s pomočjo danih zavarovanj. V te kontekstu se je VSRS izreklo, da sta enajsti in drugi odstavek 29. člena ZUKSB v razmerju do četrtega odstavka 146. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) specialni določbi, tako da prenos maksimalne hipoteke ni izključen. In ker v primeru cesije terjatev (prvi odstavek 417. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) na prevzemnika terjatev samodejno preidejo tudi vse stranske pravice, med njimi tudi hipoteka (prvi odstavek 418. člena OZ), vpis v zemljiško knjigo pa je le deklaratornega značaja (tako že odločbe VS RS III Ips 131/2005, II Ips 75/2009 in II Ips 170/2006), ni dvoma, da toženka ni več nosilec nobenih materialno pravnih upravičenj iz sklenjenih zastavnih pogodb in v zadevi ne more biti pasivno legitimirana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00054741
ZPP člen 343, 346. ZNP-1 člen 42.
pritožba - pravni interes - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Po tem odloku (15. člen) je prenehal veljati prej navedeni odlok, torej z dne 21. 2. 2022 izvajanje testiranja s testi za samotestiranje učencev v osnovnih šolah in dijakov ni več obvezno. Posledično je brezpredmetno tudi pisno soglasje oziroma nesoglasje staršev oziroma drugih zakonitih zastopnikov oziroma skrbnikov, zato po presoji pritožbenega sodišča dolžnica s pritožbo ne bi dosegla konkretne in neposredne pravne koristi, četudi bi se izkazala njena pritožba za utemeljeno.
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje je tako izključena po samem zakonu, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je to pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
premoženjsko zavarovanje - zavarovanje pred odgovornostjo - izključitev zavarovanja - soprispevek - obseg nepremoženjske škode - poškodba pri padcu z lestve
Ker tožnici, ki je glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, stopnice uporabljala prvič ter na njihovo neustreznost ni bila opozorjena, ni mogoče očitati, da bi morala vzpenjanje po lestvi odkloniti, saj kot laik pred uporabo stopnic ni mogla oceniti, da je vzpenjanje po njih nevarno, prav tako pa iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je po stopnicah stopala previdno, počasi, po sredini ter pazljivo, se pritožba neutemeljeno zavzema za kakršenkoli soprispevek tožnice k nastanku oziroma obsegu škode.
Sodišče prve stopnje je zaključek o izkazanosti utemeljenega suma utemeljilo s sklicevanjem na dejstvo, da je bil utemeljen sum pravnomočno dognan s pravnomočnostjo obtožnice in da se tekom dosedanjega postopka ni zgodilo nič, kar bi vplivalo na presojo o obstoju utemeljenega suma, saj tekom glavne obravnave izvedeni dokazi, katerih vsebino je povzelo v točkah 5 do 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa, utemeljenega suma niso v ničemer omajali, temveč je le-ta bil kvečjemu potrjen z zaslišanjem prič.
Zastaralni rok za izvršitev kazni se določi glede na kazen, ki je bila izrečena s pravnomočno sodbo, ta rok pa teče od obsodbe, s katero je bila kazen izrečena, ne glede na to, koliko časa je minilo od storitve kaznivega dejanja. V primeru, ko je bila pravnomočno izrečena kazen pozneje spremenjena zaradi neprave obnove kazenskega postopka (407. člen ZKP), je treba upoštevati spremenjeno (torej zlasti znižano) kazen, ker so našteti načini sprejete kazni akti konstitutivne narave, kar ima za posledico, da kazen, izrečena s pravnomočno sodbo, ne obstaja več.
pogodba o preužitku - razveza pogodbe o preužitku - zahtevek za razvezo ali spremembo pogodbe o preužitku - razveljavitev preužitkarske pogodbe - obveznosti prevzemnika - omajanost razmerja - materialno procesno vodstvo - načelo pomoči prava neuki stranki - pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnica je res prava neuka stranka, vendar jo je sodišče s sklepom z dne 17. 5. 2019 ustrezno poučilo, kako naj oblikuje in dopolni tožbo, zato gre šteti, da je bilo materialnoprocesno vodstvo pravilno opravljeno. Kot je razvidno iz zapisa obeh narokov, je imela tožnica ob navedbah sodišča in nasprotne stranke možnost dopolniti trditveno podlago. Prav tako je bila ob zaslišanju večkrat vprašana glede neizpolnjevanja pogodbe. Tožnica bi si v postopku lahko pridobila tudi brezplačno pravno pomoč, če bi tako želela, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da ji je bila takšna pomoč omogočena šele v pritožbenem postopku.
Tožnica je, kljub temu, da je bila s sklepom poučena, kako na tožbo oblikuje, podala nejasno, pavšalno in premalo konkretno trditveno podlago o tem, da toženec odklanja pomoč in ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sprememba kazenske sankcije - kazen zapora - denarna kazen - izgon tujca iz države - uporaba omilitvenih določil - posebne olajševalne okoliščine - priznanje krivde - koristoljubnost
Drži sicer navedba pritožnice, da se absolutna višina denarne kazni ugotovi tako, da se število dnevnih zneskov pomnoži z višino dnevnega zneska, pri čemer mora biti višina dnevnega zneska ugotovljena na podlagi podatkov o storilčevem dnevnem zaslužku. Toda pritožnica povsem prezre, da se obdolženec že več kot pol leta (od 8. 9. 2021 dalje) nahaja v priporu, kjer so možnosti zaslužka že za osnovno preživljanje praktično ničelne. Posledično čemur se višina odmerjene denarne kazni v danem primeru pokaže kot zadostna in korektna tako iz vidika načela sorazmernosti med kaznivim dejanjem in kaznijo, kot iz gledišča načela človekovega dostojanstva in humanosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060916
ZN člen 4, 41, 41/1, 42, 43, 43/2, 43/4, 45, 49, 49/1, 50, 50/3. ZIZ člen 17, 17/2-2, 20a, 21, 21/1. SPZ člen 7, 13, 16, 16/1, 16/2, 17, 21, 142, 171, 171/2, 171/4, 177. OZ člen 5, 34, 34/2, 35. ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 137, 137/2. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 8, 11, 11/5.
zastavna pravica - ustanovitev zastavne pravice - obličnost - izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - izvršljivost notarskega zapisa - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - vsebina notarskega zapisa - kreditna pogodba - zasebna listina kot sestavni del notarskega zapisa - potrjevanje zasebnih listin - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - kakšen mora biti predmet obveznosti - ničnost pogodbe zaradi predmeta - načelo vestnosti in poštenja - neposestna zastavna pravica na premičninah - nastanek neposestne zastavne pravice - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - vpis v register - premičnine, ki se vpisujejo v register - optično komunikacijsko omrežje - zbirna stvar - gospodarska javna infrastruktura - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - določitev vrednosti spornega predmeta - ocenitvena dolžnost - korekturna dolžnost sodišča - sprememba odločitve o pravdnih stroških - vročanje pisanj stranki z več pooblaščenci - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dokazno breme
Kadar se premoženjski tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, je treba vrednost spornega predmeta oceniti. ZPP v drugem odstavku 44. člena kombinira ocenitveno dolžnost tožnika (drugi odstavek 44. člena ZPP) in korekturno dolžnost sodišča (tretji odstavek 44. člena ZPP). Ocenitvena dolžnost zavezuje tožnika ob vložitvi tožbe in ob spremembi tožbe. Kasneje tožnik vrednosti spornega predmeta ne more več spreminjati.
Na vrednost spora se je ob vložitvi tožbe še navezovalo vprašanje pravice do revizije in do stvarne pristojnosti. V obravnavanem primeru ocenjena vrednost spora v tožbi ni odpirala ne vprašanja stvarne pristojnosti niti vprašanja dovoljenosti revizije. Zato ni bilo razlogov za postopek po tretjem odstavku 44. člena ZPP. Ker sodišče lahko opravi korekturno dolžnost le do faze obravnavanja glavne stvari, je sklep, izdan šele v sodbi, tudi prepozen.
V zvezi z izvršljivostjo kreditne pogodbe pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti dokazne ocene in presoje sodišča prve stopnje, da je bila kreditna pogodba, sklenjena kot zasebna listina, skladno z 49. in 50. členom ZN potrjena (solemnizirana) pri notarju. Drži, da je potrjevanje zasebnih listin kot dodatna obličnost namenjena pridobitvi neposredne izvršljivosti listine. Stranke pravnega posla morajo pred notarjem ponovno potrditi, da se strinjajo z vsebino pravnega posla. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je bil postopek potrditve zasebne listine opravljen tako, kot je določeno v 49. in 50. členu ZN. Kreditna pogodba je del notarskega zapisa SV 1051/07, izpolnjeni so vsi pogoji iz 4. člena ZN za njeno izvršljivost.
Načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ) morajo udeleženci vsakega obligacijskega razmerja spoštovati pri sklepanju in tudi pri izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij. Stranka, ki se s pogodbo zaveže zavarovati svojo obveznost z zastavitvijo določenih predmetov, ki jih sama opiše in identificira, ko pa je treba pogodbo izpolniti, se sklicuje na neveljavnost danega zavarovanja zaradi pomanjkljivih opisov predmetov zastave v pogodbah, ki jih je sama pripravila, ravna v nasprotju s svojimi prejšnjimi ravnanji (venire contra factum proprium) in z načelom vestnosti in poštenja. Stranka, ki sama povzroči ničnost pravnega posla (zaradi nedoločnosti opisanega predmeta obveznosti) se na ničnost ne more sklicevati.
Pri neposestni zastavni pravici na premičnini zastavljena premičnina ni izročena v neposredno posest zastavnemu upniku niti tretji osebi. Ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj (171. člen SPZ). Za ta spor so relevantna določila 171. in 177. člena SPZ o neposestni zastavni pravici pred novelo SPZ-B in Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin iz leta 2004. Urejeni sta bili dve obliki neposestne zastavne pravice: navadna in registrska. Po prvem odstavku 171. člena SPZ neposestna zastavna pravica nastane že s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Sklenitev takega sporazuma ima v postopku izvršbe učinek rubeža premičnine (tretji odstavek 171. člena SPZ).
Pritožbeno sodišče pritrjuje dejanskim in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da zastavna pravica na zastavljenih telekomunikacijskih omrežjih ni bila registrska zastavna pravica.
Vrste premičnin, za katere se je vzpostavil register neposestnih zastavnih pravic, so bile določene v 8. členu Uredbe. Med njimi je bila navedena „oprema“. A ta pojem ni bil opredeljen. Telekomunikacijsko omrežje kot zbirna stvar ni bilo določeno kot stvar, za katero je bil vzpostavljen register neposestnih zastavnih pravic. Sestavine (posamezne) stvari, ki so ga sestavljale, pa niso bile predmet vpisa v register. Peti odstavek 11. člena Uredbe je določal, da opreme ni dopustno vpisati v register, če se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari. Tako se izkaže, da se posamezni TK vodi, kabli in jaški, tudi če bi šteli za opremo telekomunikacijskega omrežja, ne bi vpisali v register.
Oba obravnavana sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo hipoteke na zastavljenih nepremičninah sta bila po pravilnih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Nepravilen sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta je vplival na napačno odločitev o pravdnih stroških, priznanih prvi toženi stranki. Pri odmeri pravdnih stroškov je treba upoštevati vrednost spora, ki jo je določila tožeča stranka.