ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 tarifna številka 30010. URS člen 15, 15/3, 23.
neplačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - načelo sorazmernosti - procesna predpostavka
Nima prav pritožba, da bi sodišče pritožbo toženke moralo obravnavati kljub neplačilu sodne takse. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je bila pritožnica že v plačilnem nalogu opozorjena na vse pravne posledice, ki bodo po tretjem odstavku 105.a člena ZPP sledile, če takse ne bo plačala v postavljenem roku.
pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - sprememba navodil - preizkusna doba - pogoji za ustavitev postopka
Po določbi 64. člena KZ-1 sodišče izreče ukrep varstvenega nadzorstva, če spozna, da je storilcu med preizkusno dobo potrebna kakšna oblika takega nadzorstva (drugi odstavek 63. člena KZ-1), ki ga sodišče izreče za določen čas v mejah preizkusne dobe določene s pogojno obsodbo. Če sodišče ugotovi, da varstveno nadzorstvo ni več potrebno, sme izvedbo tega ukrepa ustaviti še pred potekom preizkusne dobe. Navedeno zakonsko določbo je po oceni višjega sodišča potrebno razumeti na način, da je varstveno nadzorstvo določeno že v izrečeni pogojni obsodbi tako glede obsega navodil in časa trajanja varstvenega nadzorstva. Ker je to določeno za določen čas med preizkusno dobo, to pa je že ob izreku pogojne obsodbe in določitvi trajanja preizkusne dobe, trajanja varstvenega nadzorstva izven okvira določenega s izrečeno pravnomočno sodbo, ni moč podaljševati.
vzpostavitev etažne lastnine - poslovna stavba - dejavnost garažnih hiš - stavba z več posameznimi deli - etažna lastnina - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - nevpisana nepremičnina - posebno pravilo za ohranitev vpisanih pravic pri vpisanem posameznem delu stavbe - prehod bremen na posamezne etažne dele - navidezna solastnina - izvedene stvarne pravice
Sodišče v primeru, ko je izkazano, da so bile hipoteka, zemljiški dolg in stvarno breme ustanovljene le na določenem delu stavbe, z odločbo ugotovi, da omejujejo lastninsko pravico samo na tem delu stavbe. Ureditev je odraz posebne značilnosti navidezne solastnine, kjer izvedene pravice, ki so vpisane pri solastniškem deležu na zemljiški parceli, v resničnih stvarnopravnih razmerjih omejujejo lastninsko pravico na tistih nevpisanih etažnih delih, katerih imetnik je solastnik, pri čigar idealnem deležu lastninske pravice na zemljiški parceli je bila izvedena pravica vpisana. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da to načelo ne bi veljalo tudi v primeru, ko ima posamezni solastnik več nevpisanih etažnih delov, ki so vpisani z različnimi osnovnimi pravnimi položaji, če je mogoče ugotoviti, kateri od njih je predmet omejitve lastninske pravice.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - preživnina - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - lastno delo zavezanca - zvišanje preživnine
Glede na sedanje preživninske zmožnosti predlagateljice je jasno, da predlagateljica kljub z dosedanjo določeno začasno preživnino v višini 100 EUR mesečno in otroškim dodatkom ne zmore kriti nujnih potreb hčere, zaradi česar je nujno preživljanje hčere ogroženo. Poleg tega je nasprotni udeleženec sicer res še vedno uradno nezaposlen in prejema denarno socialno pomoč v višini 400 EUR, vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča predlagateljica s predloženimi SMS sporočili s stopnjo verjetnosti izkazala, da nasprotni udeleženec opravlja določeno delo. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s pritožbeno navedbo, da glede na to, da je nasprotni udeleženec zdravstveno popolnoma sposoben ter glede na splošno pomanjkanje delovne sile, zlasti v gostinstvu, bi si nasprotni udeleženec lahko našel tudi redno zaposlitev, da bi v polni meri lahko prispeval k preživljanju hčere.
ZIZ člen 55., 55/1, 55/1-8.. ZFPPIPP člen 210., 214., 215.,221.b, 221.d.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršilni naslov - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - obstoj dveh izvršilnih naslovov - učinek potrjene prisilne poravnave na izvršilne naslove - ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila - načelo pravičnosti - načelo vestnosti in poštenja - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - načelo pravnomočnosti
Določbi 214. in 215. člena ZFPPIPP ter dejstvo, da je dolžnik sporno terjatev priznal kot nepogojno, ne dajejo podlage za razlago, da pravnomočni sklep o potrditvi (poenostavljene) prisilne poravnave, ki je sicer res izvršilni naslov, razveljavlja prej izdani izvršilni naslov - sodbo Delovnega sodišča v Kopru Pd 13/2013 in izniči njen učinek izvršilnega naslova glede višine ugotovljene terjatve, ki je nižja od določene v potrjeni prisilni poravnavi (oziroma določenega deleža terjatve).
Nelogično je razmišljanje, da bi upnik v postopku zaradi insolventnosti dolžnika pridobil pravico izterjati višjo terjatev od tiste, ki je bila iz istega pravnega razmerja prej ugotovljena s sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00056942
DZ člen 203.. ZNP-1 člen 94.. ZPP člen 300, 300/3.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - spremenjene razmere - izdaja nove odločbe - razdružitev pravd - postopek predhodnega svetovanja - vsebina predloga
DZ je v 203. členu določil, da je predhodno svetovanje treba opraviti tudi v primeru, ko se predlaga izdaja nove odločbe o varstvu in vzgoji, kot tudi nova odločba o preživljanju otroka, kar izhaja iz zavedanja, da so družinska razmerja podvržena spremembam, spremenijo se okoliščine, ki lahko vodijo do različnih pravnih razmerij med starši in otroki, kot so na primer selitev in podobno. Po presoji pritožbenega sodišča je ob tem treba upoštevati specifiko konkretne zadeve: v osnovni zadevi je določena izvedenka podala izvid in mnenje, teče pa postopek v zvezi z zaupanjem v varstvo in vzgojo, glede stikov in plačila preživnine glede treh otrok. Odločitve sodišča bodo medsebojno povezane, upoštevaje celotno družinsko situacijo. Ni torej ne z vidika koristi otrok kot temeljnega vodila v tem postopku in ne z vidika ekonomičnosti na mestu razdružitev zadev, zato tudi zahteva za predhodno svetovanje (ko je glede podobnih vprašanj izvedenka nedavno podala mnenje) ni skladna s cilji in namenom zakona.
Pritožbeno sodišče sicer verjame, da bo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za storilca imela določene neugodne posledice, vendar kljub temu in kljub izraženemu obžalovanju za storjeni prekršek, nima zakonske podlage za sprejem drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054609
OZ člen 39, 39/1, 39/3. ZPP člen 236.
podlaga pravnega posla (kavza, causa) - domneva o obstoju pravne podlage obveznosti - vročitev pravni osebi - dvom v pravilnost vročitve - izdaja odločbe brez zaslišanja - substanciranje dokaznega predloga
Kavza predmetne pogodbe je bila v tem, da se plovilo proda za višjo ceno, hitreje in z nižjimi stroški kot v izvršilnem postopku, zoper toženca pa se umakneta izvršilna predloga.
Gre za poslovno razmerje med tožnikom in tožencem in ne tožnikovima gospodarskima družbama. Izjavi, da je bil dolg toženca poplačan, sta podali tožnikovi gospodarski družbi, ne pa tožnik kot fizična oseba, zato takšni izjavi družb tožnika kot fizične osebe ne zavezujeta.
Pritožbeno ugibanje toženčevega začasnega zastopnika glede morebitne nevročitve sklepov o izvršbi za predmetno zadevo ni relevantno. Toženec je bil z izvršbama očitno seznanjen, saj je bil njegov interes s sklenitvijo konkretne pogodbe ravno v umiku izvršb.
Pritožba neutemeljeno navaja, da bi bilo za razjasnitev vseh okoliščin potrebno toženčevo zaslišanje. Ozadje pravnih poslov za sklenitev pogodbe na kavzo nima vpliva. Prav tako nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost, razen v primeru nedopustnega nagiba ene izmed strank.
ZZZDR člen 5a, 5a/1, 106, 123, 123/1, 123/2. DZ člen 290, 290/1.
razmerja med starši in otroki - stiki otroka - varstvo koristi otroka - preživnina - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - pridobitna sposobnost - razporeditev preživninskega bremena - dejansko stanje
Sodišče pri upoštevanju preživninskih zmožnosti ne upošteva le dejanskega premoženjskega stanja, temveč tudi premoženjsko stanje, ki bi ga vsak od staršev, realno gledano, lahko zagotavljal.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - razlogi za zavrnitev - odgovornost za prekršek - storilec prekrška
Slovensko sodišče kot sodišče države izvršiteljice je na pravnomočne odločbe tujih organov vezano, zato trditve o tem, kdo je dejansko storil prekršek 30. 8. 2019, ne morejo privesti do drugačne odločitve v predmetnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055100
KZ-1 člen 75, 75/5, 241, 241/3.
kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril - sprememba izpodbijane sodbe - odvzem premoženjske koristi - višina premoženjske koristi
Ker sta v obravnavani zadevi premoženjsko korist pridobili dve osebi, delež katere se ne more ugotoviti, je pritožbeno sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve obdolženemu A. A. odvzelo znesek 500,00 EUR, saj je prepričano, da je na ta način zadoščeno pravičnosti ter ravnalo v skladu s petim odstavkom 75. člena KZ-1.
ZD člen 142, 142/1. ZPP člen 22, 22/2, 47, 47/1, 62, 339, 339/2-4, 354, 354/2. ZPPDUP člen 20.
dolg do zapuščine - povračilo stroškov za pogreb - pogrebni stroški - ugovor krajevne pristojnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - spor majhne vrednosti - odprava procesnih kršitev - splošna krajevna pristojnost - ugovor zastaranja - splošni petletni zastaralni rok
Toženec je kot edini dedič zapustnice, za katero je pogrebne stroške plačala tožnica, do višine podedovanega premoženja odgovoren za dolgove zapuščine. Po istih pravilih, kot morajo dediči izpolniti zapustnikove obveznosti, ki nanje preidejo po zakonu v trenutku zapustnikove smrti, so dediči odgovorni tudi za obveznosti oziroma dolgove zapuščine, kamor sodijo pogrebni stroški.
sposobnost biti stranka (udeleženec) postopka - smrt stranke pred vložitvijo predloga - odprava pomanjkljivosti
Po sedanji ureditvi, v skladu s spremenjenim 81. členom ZPP, sodišče v primeru, če se ugotovi smrt stranke pred vložitvijo tožbe in se da ta pomanjkljivost odpraviti, pozove k popravi tožbe in tožbe ne zavrže takoj, temveč to stori šele, če tožnik tožbe ustrezno ne popravi oziroma dopolni (peti odstavek 81. člena ZPP). Oseba, ki je umrla, preden je bila vložen predlog, ne more biti stranka v nepravdnem postopku.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054612
ZVoz-1 člen 56, 56/2, 56/8, 64, 64/2.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vozniški izpit - obrazložitev sodbe o prekršku - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Zmotno je stališče pritožnika, da z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni prenehala veljati tudi veljavnost potrdila o opravljenem vozniškem izpitu z dne 18. 3. 1983. V primeru izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi doseženega števila kazenskih točk namreč zakon predpisuje, da mora voznik za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja ponovno opraviti vozniški izpit.
ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/1, 112/10. ZIZ člen 15, 194.
vloga, vezana na rok - nepristojno sodišče - nevednost ali očitna pomota vložnika - laična stranka - kvalificiran vložnik - kvalificiran pooblaščenec - odvetnik - neskrbnost - naslovitev vloge na napačno sodišče - predlog za ponovni razpis druge javne dražbe - ustavitev izvršbe na nepremičnino
Očitna pomota se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku.
Pri tem, ko je bil predlog za razpis druge dražbe vložen na nepristojno sodišče, ni šlo za očitno pomoto. Pooblaščenec upnika je namreč v vlogi kot naslovnika opredelil Okrajno sodišče v Trebnjem, na vlogo je tudi navedel opravilno številko izvršilne zadeve, ki med istima strankama teče pred okrajnim sodiščem v Trebnjem. Očitno je, da je zamešal obe izvršilni zadevi in ne drži pritožbena trditev, da je bila vloga (le) naslovljena na napačno sodišče, ampak so bili v vlogi tudi podatki, ki se ne nanašajo na predmetno zadevo. Zato Okrajno sodišče v Trebnjem vloge tudi ni odstopilo Okrajnemu sodišču v Novem mestu, saj ni imelo nobenega indica, da bi se lahko vloga nanašala na katero od izvršilnih zadev, ki se vodijo pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu. Treba je tako šteti, da nastala situacija ni posledica očitne pomote, ampak neskrbnosti pooblaščenca upnika. Izjema iz desetega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se ne more uporabiti.
ZZK-1 člen 80, 80/3, 80/4, 81, 81/1, 81/2, 81/3, 124.. ZVEtL člen 15, 15/2.. ZVEtL-1 člen 11, 11/1.. SPZ člen 105, 105/1, 110, 110/2.
vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine v zemljiški knjigi - sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino - izbris zemljiškega dolga - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
ZVEtL je v drugem odstavku 15. člena (enako ZVEtL-1 v prvem odstavku 11. člena) za zaznambo postopka napotoval na smiselno uporabo določb zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi spora, vendar nepravdnega postopka razdelitve solastnine na nepremičnini v etažno lastnino, ni mogoče enačiti s sporom o ugotovitvi obstoja lastninske pravice, saj po zaključenem postopku prejšnji (so)lastniki ne izgubijo lastninske pravice, temveč pridobijo lastnino točno določenih posameznih delov zgradbe in solastnino skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s hipoteko ali zemljiškim dolgom (kot v tem primeru), sodišče v tem postopku določi na kateri posamezni del v etažni lastnini preide obremenitev, tako da se z delitvijo ne poslabša položaj upnika (drugi odstavek 110. člen SPZ).
Sklep o razdelitvi solastnine na nepremičnini v etažno lastnino, ki ni določil bodisi na kateri posamezni del v etažni lastnini preideta zemljiška dolgova, vknjižena po zaznambi postopka vzpostavitve etažne lastnine (in pred izdajo sklepa) bodisi, da se zemljiška dolgova izbrišeta, v tem zemljiškoknjjižnem izvedbenem postopku ne daje podlage ne za njun izbris iz zemljiške knjige ne za njun vpis pri posameznih delih.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/1-11, 144, 144/1, 145.
stroški postopka o prekršku - stroški hrambe - odločitev o stroških postopka
Za izdajo sklepa, s katerim sodišče odloči o stroških postopka, katerih višina je ugotovljena po izdaji sodbe o prekršku, so odločilne ugotovitve o tem, ali je obdolžencu bila izrečena sankcija za storjeni prekršek, ali mu je s sodbo o prekršku bilo naloženo plačilo stroškov postopka, ali je sodišče s sodbo odločilo tudi, da bo o stroških postopka, katerih višina do izdaje sodbe ni bila znana, odločilo s posebnim sklepom, ali gre za stroške, ki jih je mogoče v skladu s 143. členom ZP-1 šteti za stroške postopka in ali je bila višina teh stroškov sodišču znana po izdaji sodbe.
odškodninska odgovornost države - nezakonit pripor - povrnitev škode zaradi nezakonitega pridržanja v priporu - dnevna odškodnina - višina denarne odškodnine - nedopusten pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti
S pritožbenim očitkom, da je trditvena podlaga tožnika pavšalna in nekonkretizirana, pritožba uveljavlja relativno bistveno kršitev 7. člena ZPP, kar v sporu majhne vrednosti ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnikova odsotnost na družinske odnose ni bistveno vplivala, saj je bil v zadnjih 8 letih večino časa odsoten iz življenja svojih otrok in glede na pogostnost zapornih kazni ločenosti od otrok tudi vajen, ločenost tožnika od družine pa za družinske člane ni predstavljala nove situacije.
vložitev pritožbe - pravdno nesposobna stranka - delno odvzeta poslovna sposobnost - naknadna odobritev procesnih dejanj - kaznivo dejanje kršitve pravice do pravnega sredstva ali peticije
Samostojno vložena pritožba oškodovanca kot tožilca, ki mu je delno odvzeta poslovna sposobnost, je bila neobstoječa ter naknadna odobritev te pritožbe s strani stalnega skrbnika niti ni bila mogoča. Posledično tudi umik soglasja k že odobreni pritožbi ni imel pravnih učinkov, zato v obtožnem aktu opisano ravnanje obtoženk ne izpolnjuje zakonskih znakov nobenega od očitanih kaznivih dejanj.