Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da v ugovoru po izteku roka podana dejstva niso takšna, da jih dolžnik ne bi mogel navesti že v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor (po izteku roka) na podlagi 56. člena ZIZ zavrže, je zato pravilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VDS00056008
ZIZ člen 42, 42/2.. ZPP člen 142, 142/4, 145.
zamudna sodba - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - nepravilno vročanje
Na podlagi vročanja na star naslov fikcija vročitve iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ni nastopila. V pritožbi se tožnik neutemeljeno sklicuje na obveznost sporočanja spremembe naslova, ki je urejena v 145. členu ZPP. Tudi če bi za toženko ta obveznost veljala, to ne pomeni, da bi bila zamudna sodba pravilno vročena na star naslov, ampak bi se kvečjemu vročala, tako da bi se pritrdila na oglasno desko.
tržna vrednost nepremičnine - cenitveno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo
Ob tem, ko iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da ocenjene nepremičnine ležijo v severnem delu mesta Celje v četrti A. A., z oddaljenostjo od strogega centra 2 km, nepremičnine navedene v pripombah dolžnika oziroma priloženem poročilu pa se nahajajo v samem centru mesta Celje, so pritožbeni očitki o neustreznosti cenitvenega poročila cenilca gradbene stroke 2021 v delu glede ovrednotenosti lokacije ocenjevanih nepremičnin neutemeljeni.
Dolžnik bi moral morebitne napake pri vročitvi sklepa o izvršbi, morebitno dejansko nemožnost seznanitve s sklepom o izvršbi oziroma morebitno napačno presojo pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo že v sklepu z dne 29. 10. 2020, grajati najpozneje v pritožbi zoper ta sklep, ki pa je ni vložil, zaradi česar je sklep o izvršbi postal pravnomočen, in sicer z dnem pravnomočnosti sklepa z dne 29. 10. 2020. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, morebitnih nepravilnosti vročitve sklepa o izvršbi dolžnik ne more uveljavljati z ugovorom po izteku roka.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da dejstva, navedena v tožbi, v celoti utemeljujejo podredni tožbeni zahtevek, saj tožbene trditve kažejo na napako v volji tožnika pri sklenitvi služnostne pogodbe. Ker pa tudi tožbi priloženi dokazi ne nasprotujejo zgoraj navedenim dejstvom in ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj ne nasprotuje prisilnim predpisom niti moralnim pravilom, je sodišče izdalo sodbo, s katero je v celoti ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku, saj nobene tožbene navedbe ne kažejo na to, da tožnik pri sklenitvi služnostne podobe ni ravnal s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Zaradi prenehanja stvarne služnosti je tožniku treba omogočiti, da v zemljiški knjigi predlaga izbris s to sodbo ukinjene služnosti, zaradi česar je sodišče tožencu naložilo, da v postavljenem roku 15 dni izstavi tožniku ustrezno listino, sicer takšno listino nadomesti ta pravnomočna sodba.
SPZ člen 150, 150/1.. ZDavP-2 člen 111, 113, 145, 145/2, 145/2-9.. ZIZ člen 3, 243.. ZUS-1 člen 32, 32/1.
davčni dolg - zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - delno poplačilo dolga - nedeljivost hipoteke
Plačilo, ki je bilo (v okviru davčne izvršbe) opravljeno po izdaji sklepa o zavarovanju, izhajajoč iz načela nedeljivosti hipoteke (prvi odstavek 150. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ) ni razlog za prenehanje zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini.
Prav tako na utemeljenost zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ne vpliva v pritožbi zatrjevano dejstvo, da vrednost nepremičnine bistveno presega višino preostanka terjatve.
Na dopustnost dovolitve zavarovanja v predmetni zadevi tudi ne vpliva dejstvo, da je bilo v davčnem postopku predhodno dovoljeno zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti s predznambo hipoteke na dolžniku do 1/2 lastnem deležu na nepremičnini z ID znakom del stavbe 1.
Niti 113. člen ZDavP-2 niti 243. člen ZIZ dovolitve zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ne pogojujeta z obstojem nevarnosti, da bo izpolnitev onemogočena ali bistveno otežena. Zavarovanje davčnega dolga z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini je pogojeno le z obstojem izvršilnega naslova, iz katerega izhaja obstoj terjatve, katere zavarovanje se predlaga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056528
ZIZ člen 41, 41a. OZ člen 299, 378, 1019, 1019/3.
bančna garancija - poroštvena izjava - solidarno poroštvo - zaveza kot porok in plačnik - obseg odgovornosti poroka - bianco menica - ničnost menice - menični spor - ugovori meničnega poroka - predlog za izvršbo na podlagi menice - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - zakonske zamudne obresti
Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni imelo pravne podlage za odločanje o zahtevku na podlagi njegove poroštvene izjave, ker je tožeča stranka spor sprožila in ga vodila kot menični spor, na podlagi menice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka predlog za izvršbo vložila na podlagi menice, ki je bila izdana za zavarovanje terjatve po Pogodbi o izdaji garancije. V dopolnitvi tožbe pa je svoj tožbeni zahtevek temeljila tudi na poroštvenih izjavah tožencev. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da v postopku, ki se nadaljuje po dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tožbo tvori predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine skupaj s prvo tožnikovo pripravljalno vlogo – dopolnitvijo tožbe, v kateri ta navede dejansko podlago toženčeve obveznosti. Možnost poplačila na podlagi menice pa ne izključuje upnikove pravice, da izkoristi tudi druge oblike zavarovanja terjatve, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - vročanje - odločanje o začetku stečajnega postopka - osebno vročanje pravni osebi - fikcija vročitve
V skladu z določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP se osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Dolžnik ne trdi, da na naslovu B. nima poslovnega naslova. Trdi le, da nima operativnega poslovnega prostora in nima zaposlenih oseb. S takšnimi trditvami pa pravilnosti vročitve, opravljene v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP, ne more izpodbiti, saj sodijo v njegovo poslovno sfero. Zato posledice vročitve, opravljene na podlagi fikcije, nosi sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00055133
OZ člen 40, 40/2. ZPP člen 355, 355/1.
pogodba o izvedbi del - gradbeno-obrtniška dela - izvedba del - pridobitev uporabnega dovoljenja - nedopusten nagib - neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika - tuja pravna oseba - pravna oseba s sedežem v EU - ničnost pogodbe - razveljavitev sodbe
Zaključek sodišča prve stopnje o nedopustnem nagibu sklenitve pogodbe med tožnikom in toženko zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja bi bil pravilen, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik zato, ker je vedel, da je dela opravil nekdo drug, ki ne izpolnjuje pogojev, soglašal, da se namesto dejanskega izvajalca del navede v potrebnih listinah on kot izvajalec del, čeprav pri delih dejansko ni sodeloval. Torej, da je le "posodil svoje ime". Za tak primer pa v konkretnem primeru ni šlo, sicer med pravdnima strankama ne bi moglo biti nesporno, da je tožnik dela na objektu izvajal.
skrbništvo - izbira skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - želje varovanca - korist varovanca - center za socialno delo kot skrbnik - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj
Pri izbiri skrbnika je potrebno upoštevati varovančeve želje, če je varovanec sposoben razumeti pomen in posledice izražene volje in če je to v njegovo korist.
ZST-1 tarifna številka 1121, 4021. ZST-1 člen 34, 34/4.
ugovor zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - odmera sodne takse za pritožbo - pritožba zoper odločitev o glavni stvari - ugovor zoper sklep o izvršbi - pritožba se šteje za umaknjeno
V obravnavanem primeru gre za pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari v pravdnem postopku. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takso za pritožbo odmerilo po tarifni številki 1121 taksne tarife ZST-1.
špedicijska pogodba - obstoj pogodbe - naročnik storitve - pritožbeni postopek - dokazna ocena - pavšalne pritožbene navedbe - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za začasno odredbo - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena - aktivno ravnanje dolžnika
Pritožbeni postopek ni namenjen temu, da višje sodišče ponovi celoten postopek, izveden pred sodiščem prve stopnje, ampak mora biti pritožbena kritika usmerjena zoper prvostopenjsko sodbo.
Zakonita zastopnica tožene stranke je zanikala, da bi imela kakršnokoli vlogo v moževem podjetju v tujini, pri čemer pa račun in elektronsko sporočilo tega podjetja, na katerih je njeno ime in podpis, dokazujeta nasprotno. To zadostuje, da je s stopnjo verjetnosti mogoče pritrditi upniku, da dolžnik aktivno ravna v smeri oteževanja izterjave, s speljevanjem poslov na podjetje v tujini.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054480
DZ člen 157, 157/2, 161. ZIZ člen 1. ZNP-1 člen 34, 100.
ogroženost otroka - začasna preživnina - začasna odredba v družinskih sporih - preživljanje mladoletnega otroka - otrokove potrebe - ogroženost otrokovega preživljanja - zmožnosti staršev - materialni položaj - plačevanje preživnine - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - pogoji za izdajo začasne odredbe
Ni sporno, da oba otroka dejansko živita z materjo, ki je brez zaposlitve in prejema socialno pomoč. Kljub temu, da je dolžnost vsakega roditelja, da stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi preživljanje svojih otrok, navedeno poleg obveznosti materinega truda za pridobitev zaposlitve narekuje tudi obveznost očeta, da sedaj dejansko prispeva za nujno preživljanje otrok.
ZKP člen 62c, 62c/1, 502a, 502a/1, 502b/3, 502b/4, 502c.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - utemeljen sum - sorazmernost ukrepa
Prvostopenjsko sodišče je pod točkami 10 do 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa z razumnimi razlogi utemeljilo obstoj temeljnega pogoja za podaljšanje ukrepa in sicer utemeljenega suma, da so obdolženi storili v obtožnici očitana jim kazniva dejanja. V predmetni kazenski zadevi je bila zoper obdolžence vložena obtožnica, zahtevani dokazni standard pa je bil zanesljivo ugotovljen in potrjen s podatki in dokazi, zbranimi v predkazenskem postopku ter tekom preiskave.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - realna nevarnost ogrožanja - nujnost in sorazmernost ukrepa - čas zdravljenja
Očitek, da okoliščine napada in občutek ogroženosti njegovih bližnjih niso bolj razjasnjeni, je le delno utemeljen, saj nujnost in hitrost postopka tega ne omogočata. Sprejemni zdravnik je ob sprejemu g. A. A. zabeležil, da je maničen in heteroagresiven. Zaradi napada na pacienta (ki se je sicer zgodil po sprejemu na zdravljenje) je bila potreba uporaba posebnih varnostnih ukrepov. Vse to so okoliščine, ki vendarle kažejo na močno ogrožujoče ravnanje.
izključna krajevna pristojnost - izrek za krajevno nepristojno sodišče po uradni dolžnosti - kdaj se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti
Ob predhodnem preizkusu tožbe se lahko sodišče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti izreče le tedaj, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP). Ker v sporu zaradi plačila izključna krajevna pristojnost ni določena, je Okrajno sodišče v Krškem ravnalo v nasprotju s prej navedeno določbo ZPP, ko se je ob predhodnem preizkusu tožbe izreklo za krajevno nepristojno za sojenje.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 10, 15. ZPP člen 18, 18/2. ZD člen 163.
mednarodna pristojnost - zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - zavrženje predloga - Republika Hrvaška - običajno prebivališče - subsidiarna pristojnost - predlog za omejitev dedovanja
Pritožnica zmotno meni, da pride v obravnavani zadevi v poštev subsidiarna pristojnost sodišča Republike Slovenije določena v 10. členu Uredbe. Ta bi namreč prišla v poštev le, če pokojni ob smrti ne bi imel običajnega bivališča v nobeni od držav članic, temveč v tretji državi. Ker je imel pokojni običajno bivališče v Republiki Hrvaški, torej v državi članici, 10. člena Uredbe ni mogoče uporabiti.
posredniška pogodba - dolgoročni najem - pravica posrednika do plačila - plačilo provizije za posredovanje - povezane osebe - načelo vestnosti in poštenja - zloraba pravice - prekoračitev trditvene podlage
V skladu s teorijo psihološke povezanosti je posrednik upravičen do plačila provizije tudi v primeru, ko je neka druga oseba v naročiteljevem interesu sklenila pogodbo, za sklenitev katere (sicer v posledici sklenjenega pogodbenega razmerja z naročiteljem) si je prizadeval posrednik.
S tem, ko je zakoniti zastopnik tožene stranke pogodbo o zakupu sklenil kot zakoniti zastopnik povezane druge osebe, čeprav je predhodno posredniško pogodbo sklenil v imenu tožene stranke, pri čemer je po logiki stvari edino on lahko tožeči stranki posredoval informacije o lastništvu Hotela X., je jasno, da gre pri ugovoru, da se odložni pogoj iz posredniške pogodbe ni izpolnil, za izogibanje obveznosti plačila provizije. Takšnemu ravnanju pa pravnega varstva ni mogoče nuditi.