skrbništvo - izbira skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - želje varovanca - korist varovanca - center za socialno delo kot skrbnik - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj
Pri izbiri skrbnika je potrebno upoštevati varovančeve želje, če je varovanec sposoben razumeti pomen in posledice izražene volje in če je to v njegovo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056528
ZIZ člen 41, 41a. OZ člen 299, 378, 1019, 1019/3.
bančna garancija - poroštvena izjava - solidarno poroštvo - zaveza kot porok in plačnik - obseg odgovornosti poroka - bianco menica - ničnost menice - menični spor - ugovori meničnega poroka - predlog za izvršbo na podlagi menice - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - zakonske zamudne obresti
Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni imelo pravne podlage za odločanje o zahtevku na podlagi njegove poroštvene izjave, ker je tožeča stranka spor sprožila in ga vodila kot menični spor, na podlagi menice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka predlog za izvršbo vložila na podlagi menice, ki je bila izdana za zavarovanje terjatve po Pogodbi o izdaji garancije. V dopolnitvi tožbe pa je svoj tožbeni zahtevek temeljila tudi na poroštvenih izjavah tožencev. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da v postopku, ki se nadaljuje po dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tožbo tvori predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine skupaj s prvo tožnikovo pripravljalno vlogo – dopolnitvijo tožbe, v kateri ta navede dejansko podlago toženčeve obveznosti. Možnost poplačila na podlagi menice pa ne izključuje upnikove pravice, da izkoristi tudi druge oblike zavarovanja terjatve, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00056524
ZFPPIPP člen 301, 301/8.
zavrženje tožbe - pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - pravdni postopek - uveljavljanje terjatve v pravdi - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pravna korist za vodenje pravde - pravni interes za pravdo - oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep o oprostitvi plačila sodnih taks - pravni interes za pritožbo - neposredna pravna korist - pravni interes kot procesna predpostavka - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP, po kateri v primeru, če je upnikova terjatev, ki jo je uveljavljal v pravdi že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zoper drugo toženko je ob ugotovitvi, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku nad drugo toženko priznana, pravilna, razlogi zanjo pa zadostni. Drugih dokazov glede na navedeno sodišču prve stopnje v zvezi s sprejeto odločitvijo ni bilo treba izvajati.
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00055133
OZ člen 40, 40/2. ZPP člen 355, 355/1.
pogodba o izvedbi del - gradbeno-obrtniška dela - izvedba del - pridobitev uporabnega dovoljenja - nedopusten nagib - neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika - tuja pravna oseba - pravna oseba s sedežem v EU - ničnost pogodbe - razveljavitev sodbe
Zaključek sodišča prve stopnje o nedopustnem nagibu sklenitve pogodbe med tožnikom in toženko zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja bi bil pravilen, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik zato, ker je vedel, da je dela opravil nekdo drug, ki ne izpolnjuje pogojev, soglašal, da se namesto dejanskega izvajalca del navede v potrebnih listinah on kot izvajalec del, čeprav pri delih dejansko ni sodeloval. Torej, da je le "posodil svoje ime". Za tak primer pa v konkretnem primeru ni šlo, sicer med pravdnima strankama ne bi moglo biti nesporno, da je tožnik dela na objektu izvajal.
ZPIZ-1 člen 101.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZDR-1 člen 196.. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (2013) člen 30.
kršitev pravic iz delovnega razmerja - III. kategorija invalidnosti - ustreznost dela
Tožniku dela, ki ni skladno z odločbo ZPIZ, ni bilo potrebno opravljati, zato v opravljanje dela v nasprotju s pogodbo o zaposlitvi, ki temelji na odločbi ZPIZ, ni bil prisiljen in tako tudi z delom, ki ga je bil dolžan opravljati, ni mogel kršiti Kodeksa etike medicinskih sester in medicinskih tehnikov Slovenije. Pritožbeno sodišče se sicer strinja s tožnikom, da je pomoč pacientom njegovo poslanstvo, vendar pa je bil to poslanstvo dolžan opravljati le v okviru svoje delovne zmožnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00055824
ZIZ člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - pravica do izjave stranke - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do sodelovanja v postopku
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v bistvenih elementih oprlo na navedbe upnika, s katerimi se dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel seznaniti in se o njih izjaviti. Kot izhaja iz pritožbe, pa dolžnik dejstvu, da je bila A.A. pri dolžniku pooblaščena za sprejem poštnih pošiljk, izrecno nasprotuje. Vloga upnika je tako bistveno vplivala na končni izid postopka odločanja o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. Ker pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni bila vročena v izjavo dolžniku, pa je bila dolžniku s tem kršena pravica do izjave in tako odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je sodišče prve stopnje storilo kršitev iz 8. točke prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
pogodba o prenosu poslovnega deleža - ničnost pogodbe - ničnost vpisa v sodni register - aktivna legitimacija - sklepčnost tožbe
Zaradi zakonske delitve pristojnosti med organi d.o.o. se načeloma družbeniki ne morejo vpletati v poslovodne odločitve družbe in jih zato tudi ne morejo izpodbijati vendar, če je zatrjevan očitek, da naj bi družba po poslovodji razpolagala s skupno stvarjo vseh družbenikov, mora sodišče izvesti dokazni postopek, ugotoviti ali je temu res tako in razsoditi. Zato v tem izjemnem primeru lahko družbenik kot titular nerazporejenega bilančnega dobička izpodbija pogodbo, ki jo je sklenila družba po poslovodji. Tožeča stranka utemeljeno navaja, da je družba (oziroma poslovni delež v tej) objekt spora, ta pa ne more imeti pravice do izjave v pravdi v zvezi s poslovnim deležem v njej. V tem primeru poslovni delež, ker ne gre za lastnega, do izpodbijane odsvojitve ni bil premoženje družbe prvotoženke, temveč drugotoženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055402
KZ-1 člen 7, 90, 90/1, 90/1-5, 91, 91/3, 91/4, 221, 221/1, 221/2. ZKP člen 214, 214/1, 216, 216/1, 357, 357-4. Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (2019) preambula točka 24, 25. Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (2019) člen 3, 3/2, 3/3, 3/3-a, 5, 5-1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3/2.
izključitev protipravnosti - vdor v informacijski sistem - hišna preiskava v nenavzočnosti obdolženca - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje in zadržanje zastaranja kazenskega pregona - COVID-19
Sklicevanje na Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, UL EU št. 305/17 z dne 26. 11. 2019, ni pravilno. Varnostna pomanjkljivost sistema TETRA, ki ga za komunikacijo uporabljajo številni državni organi (policija, FURS, Sova, itd), ki sicer nikakor ni bil brez varoval, ne pomeni kršitve prava Unije. Opozorilo o varnostni pomanjkljivosti sistema ne opravičuje vdora v sistem, pa četudi zaradi preučevanja varnostne pomanjkljivosti sistema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00062882
ZPP člen 285, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 134, 134/1, 134/2, 179.
zahtevek za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - odškodnina - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena - materialno procesno vodstvo
Zaradi pomanjkljive dokazne ocene in pomanjkljivih razlogov o odločilnih dejstvih, je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je dokazna presoja glede ključnih pravno odločilnih dejstev zgolj površinska in do te mere pomanjkljiva ter nerazumljiva, da prvostopenjskega dokaznega zaključka o tem, da tožnik ni dokazal, da je bilo poškodovanje pnevmatik z žebljem storjeno (ravno) z ravnanjem toženca, zaenkrat ni mogoče preizkusiti kot pravno pravilnega.
Zagovornica v pritožbi sicer pravilno ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se ga očita pod 3. točko obtožnice, vendar to za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni relevantno. Iz opisa dejanja pod 3. točko obtožnice ne izhaja, da bi pri tem dejanju sodeloval tudi obdolženi B., zaradi česar povzemanje dokazov, ki potrjujejo utemeljen sum storitve dejanja opisanega pod 3. točko obtožnice pri podaljšanju pripora zoper obdolženega B. ni potrebno.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da je taksna obveznost tožnici nastala 15. 12. 2021, ko ji je bila vročena sodba z dne 22. 11. 2021, kar je skladno s 3. točko prvega odstavka 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 3. člena takrat veljavnega ZST-1. ZST-1D, ki se uporablja od 12. 1. 2022 dalje, namreč v 48. členu določa, da se takse za postopke, glede katerih je taksna obveznost nastala do uveljavitve tega zakona, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi. Pritožba se zato zmotno sklicuje na z ZST-1D spremenjena določila 5. člena ZST-1.
ZFPPIPP člen 300, 300/1. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1.
pravočasnost vložitve tožbe - preuranjena tožba - ugotovitvena tožba - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - prerekana terjatev - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Tožba, ki je vložena pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev, je nedvomno preuranjena. V obravnavani zadevi jo je tožeča stranka dejansko vložila, še preden so bili podani pogoji v skladu s 300. členom ZFPPIPP.
V obravnavani zadevi je bila tožba res vložena preuranjeno, saj je bila vložena še pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev, vendar pa je bil že odgovor na tožbo vložen po objavi odločitve višjega sodišča o sklepu o preizkusu terjatev. Prav tako je sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo izvedlo po objavi tega sklepa, ko so že nastopili pogoji za vložitev tožbe. Takrat je bil namreč že izdan pravnomočen sklep o preizkusu terjatev, zato o preuranjenosti ni več mogoče govoriti. Z izdajo pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev pa je tudi izpolnjena predpostavka za obravnavanje ugotovitvene tožbe in tudi izkazan pravni interes tožeče stranke za vsebinsko odločitev o zahtevku.
denarne terjatve iz delovnega razmerja - zaslišanje strank - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev sodbe - enakopravnost strank v postopku - vabilo za zaslišanje stranke
Toženec v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da ga sodišče prve stopnje pred izdajo sodbe ni zaslišalo. V dokaznem postopku je zaslišalo le tožnico in na njeno izpoved oprlo odločitev, v razlogih sodbe pa ni obrazložilo, zakaj ni zaslišalo tudi toženca. Čeprav je tožnica v tožbi predlagala le svoje zaslišanje, načelo enakopravnega obravnavanja strank zahteva zaslišanje obeh strank (dokaz z zaslišanjem strank je enoten dokaz - 257. člen ZPP) in je podana kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče. V obravnavani zadevi tudi ni podana situacija iz 258. člena ZPP, ko lahko sodišče v primeru, če se stranka ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, zasliši samo eno stranko, saj toženca na zaslišanje niti ni vabilo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VDS00056297
ZPP člen 7, 219a, 252, 252/2.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/1.. ZVZD-1 člen 38, 38/5.
nesreča pri delu - dokazna ocena - pravnorelevantna vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - razpravno načelo
Toženka v pritožbi utemeljeno kot pavšalno označuje presojo sodišča prve stopnje, da bi ugotovljene opustitve glede poteka veljavnosti zdravniškega dovoljenja in dolžnosti izvajanja usposabljanja delavcev v ustreznih periodičnih razmakih lahko vplivale na nastanek škodnega dogodka. Ob ugotovitvah, da je tožnik ob zaposlitvi opravil zdravniški pregled in izpit iz varnosti pri delu, da je bil za delo ustrezno usposobljen in da je k sporni montaži vrat zavestno pristopil na način, ki je bil v nasprotju z navodili za varno delo, po pravilnem pritožbenem zatrjevanju toženke ni podlage za zaključek, da med ugotovljenimi kršitvami s področja varnosti in zdravja pri delu in nastankom škodnega dogodka obstoji pravno relevantna vzročna zveza. Ta s strani tožnika niti ni bila ustrezno zatrjevana.
izključna krajevna pristojnost - izrek za krajevno nepristojno sodišče po uradni dolžnosti - kdaj se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti
Ob predhodnem preizkusu tožbe se lahko sodišče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti izreče le tedaj, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP). Ker v sporu zaradi plačila izključna krajevna pristojnost ni določena, je Okrajno sodišče v Krškem ravnalo v nasprotju s prej navedeno določbo ZPP, ko se je ob predhodnem preizkusu tožbe izreklo za krajevno nepristojno za sojenje.
najemna pogodba - dogovor strank - višina najemnine - trditveno in dokazno breme - pravilna uporaba materialnega prava
Glede na to, da tožbeni zahtevek tožeče stranke temelji na dogovoru, v skladu s katerim je bila tožena stranka dolžna plačevati le morebitno razliko v najemnini, bi morala tožeča stranka izkazati, kolikšna je najemnina z novim najemnikom in koliko znaša razlika do zneska najemnine, ki je bil dogovorjen med pravdnima strankama. Odgovor na vprašanje, na kateri stranki je dokazno breme, da je najemnina z novim najemnikom nižja za zatrjevanih 610 EUR, je namreč vsebovan že v vprašanju samem; ker gre za trditve tožeče stranke, je ona tista, ki nosi dokazno breme o tem, kolikšna je najemnina po najemni pogodbi z novim najemnikom.
zapuščinski postopek - smrt stranke - pooblaščenec - prekinitev pravdnega postopka - poziv dedičem, da vstopijo v pravdo - oporočni in zakoniti dediči
Ker zapuščinski postopek še ni končan, ni jasno, ali bo dedovanje oporočno, ali tudi zakonito, saj sta v pravdo pozvana dediča zapustničina otroka, ki imata pravico tudi do nujnega deleža, kar je prav tako zakonito dedovanje. Zato je edino logično, razumno in razumljivo, da sta pozvana v pravdo na toženi strani zakonita dediča, ki nista hkrati tudi tožnika, kar pa za pritožnico ne velja.
URS člen 125, 146, 146/1. ZST-1 člen 5, 5/1-19. ZPP člen 105a, 105a/1. ZS člen 3, 3/1. ZUstS člen 23, 23/1.
sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse za pritožbo - napoved pritožbe - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - vezanost sodišča na ustavo in zakon - presoja ustavnosti
Ustavno sodišče je že pojasnilo, da zakonodajalec lahko predpiše obveznost plačila sodne takse kot delnega plačila sodnih stroškov, ustavnopravni temelj zanjo pa ima v prvem odstavku 146. člena Ustave. Stvar zakonodajalčeve presoje je, kako strogo in dosledno bo uresničevanje dolžnosti plačila sodnih taks uredil v posamezni fazi (pravdnega) postopka.
Tožnik je tekom postopka izkazal, da je dedič po pokojnem, kar pomeni, da je sporna terjatev kot predmet dedovanja prešla na tožnika, ki je zato aktivno legitimiran za vložitev tožbe, s katero je od toženca zahteval plačilo navedenega zneska.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00054672
OZ člen 132. ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - navadna škoda - priznanje dejstev - priznanje zahtevka - dokazovanje priznanih dejstev - načelo proste presoje dokazov - dokazna vrednost listine - dokazna vrednost priče - kazenska ovadba - zapisnik o ogledu
Kazenska ovadba sama po sebi višine škode ne dokazuje, vsebuje le njeno pavšalno oceno. Škoda je namreč zmanjšanje premoženja, tega pa tožniku ni uspelo dokazati. Enako velja tudi glede sklicevanja na zapisnik o ogledu kraja dejanja (v zvezi z njim se pritožnik sklicuje na zapis, da ima Fiat Punto bele barve s sončno streho opazne poškodbe).