CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00055133
OZ člen 40, 40/2. ZPP člen 355, 355/1.
pogodba o izvedbi del - gradbeno-obrtniška dela - izvedba del - pridobitev uporabnega dovoljenja - nedopusten nagib - neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika - tuja pravna oseba - pravna oseba s sedežem v EU - ničnost pogodbe - razveljavitev sodbe
Zaključek sodišča prve stopnje o nedopustnem nagibu sklenitve pogodbe med tožnikom in toženko zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja bi bil pravilen, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik zato, ker je vedel, da je dela opravil nekdo drug, ki ne izpolnjuje pogojev, soglašal, da se namesto dejanskega izvajalca del navede v potrebnih listinah on kot izvajalec del, čeprav pri delih dejansko ni sodeloval. Torej, da je le "posodil svoje ime". Za tak primer pa v konkretnem primeru ni šlo, sicer med pravdnima strankama ne bi moglo biti nesporno, da je tožnik dela na objektu izvajal.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14.
prekinitev postopka - vznemirjanje lastninske pravice - predhodno vprašanje - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - smotrnost prekinitve postopka - nemožnost preizkusa sklepa
Lastništvo spornega dela parcele št. 854/222 je v tej pravdi predhodno vprašanje, od katerega je odvisno varstvo tožnikove lastninske pravice pred vznemirjanjem. To je smiselno navedlo že sodišče prve stopnje, vendar v zvezi s tem ni podalo nobenih razlogov, ali je (in zakaj je) odločitev o prekinitvi postopka upravičena s stališča smotrnosti.
Republika Slovenija - prevzemnik dolga - prevzem dolga - višina odškodnine - nadaljnji izvršilni stroški - sprememba dolžnika - pogodba o prevzemu dolga
Sodišče prve stopnje se še ni opredelilo do vprašanja ali gre v tej zadevi za situacijo, ki jo ureja določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, zato je povzeta pritožbena trditev dopustna novota, saj je dolžnik doslej ni mogel uveljaviti pred sodiščem prve stopnje. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi, sodišče prve stopnje pa se bo moralo v nadaljevanju postopka opredeliti do pritožbenih trditev dolžnika in v primeru, da ugotovi, da gre res za izvršilno zadevo, v kateri se izterjuje terjatev, ki je prešla na dolžnika kot družbenika izbrisane pravne osebe, odločiti v skladu z ZOKIPOSR. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da prevzem dolga (ki je urejen v 427. členu OZ) pomeni, da se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v razmerju do upnika. Prevzemnik ne odgovarja poleg dolžnika, ampak stopa na njegovo mesto tako, da je prvotni dolžnik prost obveznosti.
tržna vrednost nepremičnine - cenitveno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo
Ob tem, ko iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da ocenjene nepremičnine ležijo v severnem delu mesta Celje v četrti A. A., z oddaljenostjo od strogega centra 2 km, nepremičnine navedene v pripombah dolžnika oziroma priloženem poročilu pa se nahajajo v samem centru mesta Celje, so pritožbeni očitki o neustreznosti cenitvenega poročila cenilca gradbene stroke 2021 v delu glede ovrednotenosti lokacije ocenjevanih nepremičnin neutemeljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00055824
ZIZ člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - pravica do izjave stranke - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do sodelovanja v postopku
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v bistvenih elementih oprlo na navedbe upnika, s katerimi se dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel seznaniti in se o njih izjaviti. Kot izhaja iz pritožbe, pa dolžnik dejstvu, da je bila A.A. pri dolžniku pooblaščena za sprejem poštnih pošiljk, izrecno nasprotuje. Vloga upnika je tako bistveno vplivala na končni izid postopka odločanja o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. Ker pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni bila vročena v izjavo dolžniku, pa je bila dolžniku s tem kršena pravica do izjave in tako odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je sodišče prve stopnje storilo kršitev iz 8. točke prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00056524
ZFPPIPP člen 301, 301/8.
zavrženje tožbe - pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - pravdni postopek - uveljavljanje terjatve v pravdi - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pravna korist za vodenje pravde - pravni interes za pravdo - oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep o oprostitvi plačila sodnih taks - pravni interes za pritožbo - neposredna pravna korist - pravni interes kot procesna predpostavka - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP, po kateri v primeru, če je upnikova terjatev, ki jo je uveljavljal v pravdi že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zoper drugo toženko je ob ugotovitvi, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku nad drugo toženko priznana, pravilna, razlogi zanjo pa zadostni. Drugih dokazov glede na navedeno sodišču prve stopnje v zvezi s sprejeto odločitvijo ni bilo treba izvajati.
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
Zavrnitev dokaznega predloga, ki bi ovrgel rezultate dosedanjega dokaznega postopka z utemeljitvijo, da so že izvedeni dokazi tako prepričljivi in popolni, da jih tudi novi dokaz ne bi mogel ovreči, ni dopustna.
Zagovornica v pritožbi sicer pravilno ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se ga očita pod 3. točko obtožnice, vendar to za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni relevantno. Iz opisa dejanja pod 3. točko obtožnice ne izhaja, da bi pri tem dejanju sodeloval tudi obdolženi B., zaradi česar povzemanje dokazov, ki potrjujejo utemeljen sum storitve dejanja opisanega pod 3. točko obtožnice pri podaljšanju pripora zoper obdolženega B. ni potrebno.
Predno je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi tožeče stranke zoper sklep o prekinitvi postopka, je 21. 3. 2022 prejelo umik pritožbe, zato je skladno z določilom drugega odstavka 334. člena ZPP, ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
Drugotožena stranka je vložila predmetno pritožbo v zadevi, v kateri je sodišče odločilo v individualnem delovnem sporu med tožečo stranko in prvotoženo stranko in tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo. Individualni delovni spor, ki se je vodil pred sodiščem prve stopnje pod opr. št. Pd 158/2019 je tekel med tožečo stranko in štirimi toženimi strankami, ki so bile vse navadne sospornice po določbi 195. člena ZPP. O tožbenih zahtevkih zoper štiri tožene stranke je bilo odločeno različno s sodbo in sklepom Pd 158/2019 in nato s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 624/2020, torej ne gre za procesno situacijo po 196. členu ZPP. Ker torej drugotožena stranka vlaga pritožbo o odločitvi, v kateri ni pravdna stranka, je bilo potrebno njeno pritožbo zavreči na podlagi določbe prvega odstavka 351. člena ZPP, ker tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje na podlagi določbe 343. člena ZPP.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa kot procesna predpostavka - domneva umika ugovora
Dolžnica v predmetni zadevi ni bila oproščena tudi plačila sodne takse za ugovor, saj se je rok za plačilo sodne takse za ugovor iztekel dne 14. 5. 2021, dolžnica pa je nov predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila dne 31. 5. 2021.
izvršba proti stečajnemu dolžniku - izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne
Upnik, ki ima terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine, nima interesa, da bi se poplačal iz dolžnikovega premoženja, ampak je njegov interes v tem, da bi dolžnik izpolnil svojo nedenarno obveznost, to je, da bi mu vrnil poslovni prostor. Navedeno za upnika ne predstavlja niti dajatve niti storitve na njegovem premoženju, ki bi njegovo premoženje povečala. Take nedenarne terjatve upnik ne more prijaviti v stečajnem postopku, niti ne pride do pretvorbe terjatve v denarno terjatev. Upnikov interes na izpraznitev prostora je lahko popolnoma drug kot je ta, da bi prostore oddajal v najem. Posledično to pomeni, da je izvršba take terjatve dopustna, zato je tudi po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi za uveljavitev take terjatve.
ZZVZZ člen 87. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - poškodba pri delu - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Že sodišče prve stopnje je tožnici pojasnilo, da ima na podlagi 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec (v konkretnem primeru toženka), če je poškodba zavarovane osebe (v konkretnem primeru poškodovanega delavca) posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi iz varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi ter predpisi, ki urejajo materijo varnosti in zdravja pri delu. Tožnica je tista, ki je morala v konkretni pravdi (konkretno) zatrjevati in izkazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti z izjemo krivde, katere obstoj se domneva. Gre za protipravno ravnanje toženke v smislu zgoraj izpostavljenih kršitev, vzročno zvezo in posledično škodo.
Bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje je v tem, da tudi z ustreznim čiščenjem, ki ga je poškodovani delavec izvedel, površine, na kateri je padel, ni mogoče narediti popolnoma nedrseče. Četudi torej obstaja neposredna vzročna zveza med (zaradi izvedenega čiščenja manj) drsečo površino in konkretnim padcem, toženka za posledični padec ne more odgovarjati, saj ni razvidno, kaj bi v zvezi s čiščenjem še lahko storila. Gre za tveganje, ki ga tudi z ustreznim čiščenjem (op. z razmaščevanjem) ni mogoče povsem odpraviti, in je drugačno pritožbeno zavzemanje neutemeljeno.
Nizanje morebitnih toženkinih kršitev delovnopravnih obveznosti tožnici v tej pravdi lahko koristi le v primeru, če so kršitve vzročno povezane z nastalo delovno nesrečo. Če vzročne zveze ni, gre lahko le za pravno nerelevantne kršitve. Hkrati je bil delavec ustrezno ustno oziroma praktično (praktični preizkus iz varstva pri delu) poučen glede čiščenja, ki ga je tudi izvajal. Zavzemanje toženke, da je nekakšna pisnost (izdelava natančnih pisnih navodil za čiščenje in revizija pisne ocene tveganja) odločujoča, je neutemeljeno in nepojasnjeno.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - vročanje - odločanje o začetku stečajnega postopka - osebno vročanje pravni osebi - fikcija vročitve
V skladu z določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP se osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Dolžnik ne trdi, da na naslovu B. nima poslovnega naslova. Trdi le, da nima operativnega poslovnega prostora in nima zaposlenih oseb. S takšnimi trditvami pa pravilnosti vročitve, opravljene v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP, ne more izpodbiti, saj sodijo v njegovo poslovno sfero. Zato posledice vročitve, opravljene na podlagi fikcije, nosi sam.
postopek po ZVEtL - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - redna raba nepremičnine - javna površina - nekonkretizirana pritožba - konkretizacija kršitev - nedobrovernost - nepoznavanje predpisov
Razlogi sodišča prve stopnje so pravilni. Pritožba pa z njimi v največji meri ne vzpostavi vsebinskega dialoga, temveč le navaja načela, pravne predpise in sodno prakso. Pritožba je samostojno pravno sredstvo, zato mora pritožnik pritožbene razloge navesti konkretizirano. Navajanje pravne teorije, pravnih stališč in sodne prakse lahko služi le kot strokovna podkrepitev konkretizirano uveljavljenim pritožbenim razlogom, brez slednjih pa je pritožba puhla.
Izključ(ujoč)nost je kriterij za obstoj posesti, ne pa funkcionalnega (pripadajočega) zemljišča, saj je jasno, da pripadajoče zemljišče, če ni ograjeno, občasno uporabljajo tudi druge osebe (obiskovalci, dostavljalci, sprehajalci itd.).
Iz pravnega pouka izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bil dolžnik pravilno poučen, da mora pritožbo vložiti v roku 8 dni od vročitve sklepa. Pritožbeni rok je pričel teči 17. 12. 2021 in se je tako iztekel z 24. 12. 2021.
Ker je bila glede na podatke spisa pritožba vložena dne 28. 12. 2021, je bila po obrazloženem vložena po poteku pritožbenega roka, torej prepozno.
S pritožbo toženka utemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje in utemeljeno opozarja na neocenjene dokaze (zlasti prepise zvočnega posnetka izvedenih zaslišanj iz drugih istovrstnih sporov). V 22. točki obrazložitve sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da ni primerjalo izpovedi tožnika in prič v drugih postopkih (postopkih sovojakov na isti misiji), temveč je odločilo na podlagi navedb in izvedenih dokazov v tem postopku. V dokaznem sklepu sodbe je navedlo, da je prebralo listine od B1 do B31, torej tudi listine pod B19, B21, B22, B23 in B24 – gre za prepise zvočnih posnetkov glavne obravnave v zadevah IV Pd 1340/2018 z dne 29. 5. 2019 in z dne 6. 11. 2019, IV Pd 105/2019 z dne 26. 8. 2020 in z dne 23. 10. 2020, IV Pd 281/2019 z dne 8. 7. 2020. Tudi iz dokaznih sklepov z narokov za glavno obravnavo izhaja, da so bili ti dokazi izvedeni. Gre za dokaze, ki jih je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja na misiji. Kot poudarja v pritožbi, so dokazi pomembni za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da te izpovedi zaradi drugačne vsebine v drugih zadevah niso prepričljive. Čeprav je torej sodišče prve stopnje sporne dokaze očitno izvedlo, pa jih pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
izpolnitev pogodbene obveznosti - zavarovalna premija - obresti kot stranska terjatev - višina terjatve iz naslova zamudnih obresti - odpis obveznosti - nedokazanost
Toženec z ničemer ni dokazal, da bi mu bila obrestna obveznost odpuščena.
Ker dolgovanega zneska iz naslova zavarovalne premije toženec ni plačal, je tožeča stranka podrugem odstavku 21. člena Splošnih pogojev upravičena tudi do obresti od zapadlosti obveznosti do vložitve predloga za izvršbo, od tedaj dalje pa zakonske zamudne obresti od celotnega zneska.
ZPP člen 277, 285, 318, 318/1, 318/1-3, 338/2.. ZDavP-2 člen 12.. ZDR-1 člen 77.
zamudna sodba - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nadomestilo plače - davki in prispevki - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - soglasje za mediacijo
Zmotno je pritožbeno sklicevanje, da je toženec zaradi podanega soglasja za mediacijo mislil, da mu ni treba odgovoriti na tožbo. V 4. točki poziva k odgovoru na tožbo je bil namreč izrecno opozorjen, da tudi v primeru, če bo podal soglasje k začetku mediacije, mora odgovoriti na tožbo, sicer bodo nastopile posledice, ki jih zakon predvideva za primer, če tožena stranka ne odgovori na tožbo. Glede na to je zmotno tudi navajanje pritožbe, da bi potem, ko je toženec vrnil poziv za odgovor na tožbo in soglasje za mediacijo sodišču, to moralo toženca ponovno podučiti, da mora odgovoriti na tožbo. Pravne podlage za takšno postopanje sodišča v ZPP ni, materialnoprocesno vodstvo iz 285. člena ZPP, ki ga izpostavlja pritožba, pa se v fazi postopka, ki zajema čas med vročitvijo tožbe v odgovor in iztekom roka za podajo odgovora, ne izvaja.