ZZVZZ člen 87. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - poškodba pri delu - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Že sodišče prve stopnje je tožnici pojasnilo, da ima na podlagi 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec (v konkretnem primeru toženka), če je poškodba zavarovane osebe (v konkretnem primeru poškodovanega delavca) posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi iz varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi ter predpisi, ki urejajo materijo varnosti in zdravja pri delu. Tožnica je tista, ki je morala v konkretni pravdi (konkretno) zatrjevati in izkazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti z izjemo krivde, katere obstoj se domneva. Gre za protipravno ravnanje toženke v smislu zgoraj izpostavljenih kršitev, vzročno zvezo in posledično škodo.
Bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje je v tem, da tudi z ustreznim čiščenjem, ki ga je poškodovani delavec izvedel, površine, na kateri je padel, ni mogoče narediti popolnoma nedrseče. Četudi torej obstaja neposredna vzročna zveza med (zaradi izvedenega čiščenja manj) drsečo površino in konkretnim padcem, toženka za posledični padec ne more odgovarjati, saj ni razvidno, kaj bi v zvezi s čiščenjem še lahko storila. Gre za tveganje, ki ga tudi z ustreznim čiščenjem (op. z razmaščevanjem) ni mogoče povsem odpraviti, in je drugačno pritožbeno zavzemanje neutemeljeno.
Nizanje morebitnih toženkinih kršitev delovnopravnih obveznosti tožnici v tej pravdi lahko koristi le v primeru, če so kršitve vzročno povezane z nastalo delovno nesrečo. Če vzročne zveze ni, gre lahko le za pravno nerelevantne kršitve. Hkrati je bil delavec ustrezno ustno oziroma praktično (praktični preizkus iz varstva pri delu) poučen glede čiščenja, ki ga je tudi izvajal. Zavzemanje toženke, da je nekakšna pisnost (izdelava natančnih pisnih navodil za čiščenje in revizija pisne ocene tveganja) odločujoča, je neutemeljeno in nepojasnjeno.
izvršba proti stečajnemu dolžniku - izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne
Upnik, ki ima terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine, nima interesa, da bi se poplačal iz dolžnikovega premoženja, ampak je njegov interes v tem, da bi dolžnik izpolnil svojo nedenarno obveznost, to je, da bi mu vrnil poslovni prostor. Navedeno za upnika ne predstavlja niti dajatve niti storitve na njegovem premoženju, ki bi njegovo premoženje povečala. Take nedenarne terjatve upnik ne more prijaviti v stečajnem postopku, niti ne pride do pretvorbe terjatve v denarno terjatev. Upnikov interes na izpraznitev prostora je lahko popolnoma drug kot je ta, da bi prostore oddajal v najem. Posledično to pomeni, da je izvršba take terjatve dopustna, zato je tudi po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi za uveljavitev take terjatve.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14.
prekinitev postopka - vznemirjanje lastninske pravice - predhodno vprašanje - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - smotrnost prekinitve postopka - nemožnost preizkusa sklepa
Lastništvo spornega dela parcele št. 854/222 je v tej pravdi predhodno vprašanje, od katerega je odvisno varstvo tožnikove lastninske pravice pred vznemirjanjem. To je smiselno navedlo že sodišče prve stopnje, vendar v zvezi s tem ni podalo nobenih razlogov, ali je (in zakaj je) odločitev o prekinitvi postopka upravičena s stališča smotrnosti.
Predno je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi tožeče stranke zoper sklep o prekinitvi postopka, je 21. 3. 2022 prejelo umik pritožbe, zato je skladno z določilom drugega odstavka 334. člena ZPP, ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - prenos terjatve na novega upnika - delni prenos - pogodba o odstopu terjatve - notarsko overjena pogodba - sprememba upnika po vložitvi predloga za izvršbo - več upnikov
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za vstop pritožnice v postopek oprlo na stališče, da možnost, da bi novi upnik v postopek vstopil poleg prvotnega upnika, v zakonu ni predvidena, saj tretji odstavek 24. člena ZIZ določa, da novi upnik v izvršbo vstopi namesto prvotnega upnika. Takšna razlaga je preozka. Zgolj dejstvo, da tretji odstavek 24. člena ZIZ ne ureja izrecno vstopa v postopek v primeru prenosa dela (deljive) terjatve, ki je predmet izvršbe, še ne pomeni, da ga ne dopušča. S prehodom dela terjatve, ki je predmet izvršbe, na novega upnika nanj v celoti preide materialnopravno upravičenje do prejema poplačila tega dela terjatve, materialnopravno upravičenje prvotnega upnika do prejema poplačila prenesenega dela terjatve in s tem njegova aktivna legitimacija za vodenje postopka izvršbe za poplačilo tega dela terjatve pa s prehodom tega dela terjatve na novega upnika preneha. Glede izterjave dela terjatve, ki je prešel nanj, tako novi upnik v izvršilni postopek ne vstopi poleg prvotnega upnika, ampak namesto njega, prvotni upnik pa položaj upnika obdrži le glede neprenesenega preostanka terjatve.
izpolnitev pogodbene obveznosti - zavarovalna premija - obresti kot stranska terjatev - višina terjatve iz naslova zamudnih obresti - odpis obveznosti - nedokazanost
Toženec z ničemer ni dokazal, da bi mu bila obrestna obveznost odpuščena.
Ker dolgovanega zneska iz naslova zavarovalne premije toženec ni plačal, je tožeča stranka podrugem odstavku 21. člena Splošnih pogojev upravičena tudi do obresti od zapadlosti obveznosti do vložitve predloga za izvršbo, od tedaj dalje pa zakonske zamudne obresti od celotnega zneska.
Iz pravnega pouka izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bil dolžnik pravilno poučen, da mora pritožbo vložiti v roku 8 dni od vročitve sklepa. Pritožbeni rok je pričel teči 17. 12. 2021 in se je tako iztekel z 24. 12. 2021.
Ker je bila glede na podatke spisa pritožba vložena dne 28. 12. 2021, je bila po obrazloženem vložena po poteku pritožbenega roka, torej prepozno.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa kot procesna predpostavka - domneva umika ugovora
Dolžnica v predmetni zadevi ni bila oproščena tudi plačila sodne takse za ugovor, saj se je rok za plačilo sodne takse za ugovor iztekel dne 14. 5. 2021, dolžnica pa je nov predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila dne 31. 5. 2021.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - stvari, ki niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem - ocenitev vrednosti stvari - en izvršilni naslov
Strinjati se je s pritožbo, da imajo vrednost tudi podatki na računalniku. A po prvem odstavku 215. člena ZIZ, ki je v bistvu alternativni način izvršbe, lahko sodišče prve stopnje odločilo le o vrednosti premičnin, ki jih je dolžnik dolžan po izvršilnem naslovu izročiti upniku. Po izvršilnem naslovu je dolžnik dolžan izročiti prenosni računalnik, za katerega sta se stranki strinjali, da znaša vrednost 50,00 EUR.
V 180. členu ZPP je res določeno, da mora tožba obsegati tudi identifikacijske podatke strank iz 180.a člena ZPP, torej v primeru fizične osebe navedbo osebnega imena, naslov prebivališča in EMŠO, če je stranka vpisana v centralni register prebivalstva (ali davčno številko, če ni vpisana v ta register in je vpisana v davčni register, ali rojstni datum, če ni vpisana v nobenega od registrov). Ne glede na to, bi v okoliščinah obravnavanega primera zavrženje prve točke tožbenega predloga zaradi nenavedene EMŠO številke v tožbi, po oceni pritožbenega sodišča pomenilo nesorazmeren poseg v tožničino ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen URS).
Dolžnik bi moral morebitne napake pri vročitvi sklepa o izvršbi, morebitno dejansko nemožnost seznanitve s sklepom o izvršbi oziroma morebitno napačno presojo pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo že v sklepu z dne 29. 10. 2020, grajati najpozneje v pritožbi zoper ta sklep, ki pa je ni vložil, zaradi česar je sklep o izvršbi postal pravnomočen, in sicer z dnem pravnomočnosti sklepa z dne 29. 10. 2020. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, morebitnih nepravilnosti vročitve sklepa o izvršbi dolžnik ne more uveljavljati z ugovorom po izteku roka.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - vročanje - odločanje o začetku stečajnega postopka - osebno vročanje pravni osebi - fikcija vročitve
V skladu z določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP se osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Dolžnik ne trdi, da na naslovu B. nima poslovnega naslova. Trdi le, da nima operativnega poslovnega prostora in nima zaposlenih oseb. S takšnimi trditvami pa pravilnosti vročitve, opravljene v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP, ne more izpodbiti, saj sodijo v njegovo poslovno sfero. Zato posledice vročitve, opravljene na podlagi fikcije, nosi sam.
pravice iz invalidskega zavarovanja - pravica do poklicne rehabilitacije
V obravnavanem primeru dokončen posamični upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o vtoževanih pravicah, sploh ni bil izdan. Zaradi neizpolnjene procesne predpostavke, določene v 63. členu ZDSS-1, pogoji za vsebinsko odločanje niso izpolnjeni. Pri tem ni relevantno, ali bi tožnik v postopku pred tožencem s takšno zahtevo sploh uspel glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je pri njem od 24. 2. 2020 dalje podana I. kategorija invalidnosti, do tedaj pa je bil invalid II. kategorije invalidnosti, na tej podlagi pa ni pridobil pravice do poklicne rehabilitacije, ki jo glede na starost edino lahko pridobi kot invalid II. kategorije invalidnosti, ne pa drugih pravic, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 137, 137/4.. ZZVZZ člen 84.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
delovni spor - sodna pristojnost - zavrženje tožbe - razveljavitev sklepa - nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo
Zahtevek za plačilo prikrajšanja pri nadomestilu plače za čas začasne nezmožnosti za delo je delavčev denarni zahtevek, ki ga je tožnica povsem pravilno uveljavljala s tožbo zoper svojega delodajalca (kot funkcionar zoper Republiko Slovenijo). Delodajalec je tisti, ki je zavezan za plačilo nadomestila plače, on ga izplača na podlagi odločitve imenovanega zdravnika o začasni zadržanosti od dela, nato pa, če so za to izpolnjeni pogoji, zahteva povračilo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
tržna vrednost nepremičnine - cenitveno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo
Ob tem, ko iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da ocenjene nepremičnine ležijo v severnem delu mesta Celje v četrti A. A., z oddaljenostjo od strogega centra 2 km, nepremičnine navedene v pripombah dolžnika oziroma priloženem poročilu pa se nahajajo v samem centru mesta Celje, so pritožbeni očitki o neustreznosti cenitvenega poročila cenilca gradbene stroke 2021 v delu glede ovrednotenosti lokacije ocenjevanih nepremičnin neutemeljeni.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost - pravica do skrbi za otroka
Kolikor pa zagovornik graja obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pa se pri tem sklicuje predvsem na okoliščino, da je obdolženec oče mladoletnega otroka in samohranilec, zaradi česar so s priporom otrokove pravice do celovite vzgoje in razvoja prizadete. Že res, kar navaja zagovornik, da lahko omejevalni ukrep, kakor je pripor, prizadene otrokove pravice do celovite vzgoje, varstva in izobraževanja, pa vendar je po drugi strani povsem na dlani, da se na te pravice ne more sklicevati nekdo, ki sam povzroči položaj, ko so otrokove pravice kakorkoli prikrajšane ali ogrožene. Dejstvo je, da naj bi obdolženec obravnavano kaznivo dejanje storil dne 28.1.2022, torej v času, ko je že bil oče mladoletnega otroka, odvzem prostosti in posledice, ki lahko otroka v zvezi s tem doletijo, pa mora storilec pač vzeti v zakup oziroma jih pri odločitvi za izvršitev kaznivega dejanja upoštevati.
Republika Slovenija - prevzemnik dolga - prevzem dolga - višina odškodnine - nadaljnji izvršilni stroški - sprememba dolžnika - pogodba o prevzemu dolga
Sodišče prve stopnje se še ni opredelilo do vprašanja ali gre v tej zadevi za situacijo, ki jo ureja določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, zato je povzeta pritožbena trditev dopustna novota, saj je dolžnik doslej ni mogel uveljaviti pred sodiščem prve stopnje. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi, sodišče prve stopnje pa se bo moralo v nadaljevanju postopka opredeliti do pritožbenih trditev dolžnika in v primeru, da ugotovi, da gre res za izvršilno zadevo, v kateri se izterjuje terjatev, ki je prešla na dolžnika kot družbenika izbrisane pravne osebe, odločiti v skladu z ZOKIPOSR. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da prevzem dolga (ki je urejen v 427. členu OZ) pomeni, da se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v razmerju do upnika. Prevzemnik ne odgovarja poleg dolžnika, ampak stopa na njegovo mesto tako, da je prvotni dolžnik prost obveznosti.
dodatek za pomoč in postrežbo - (ne)izpolnjevanje pogojev
V tej zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo.
Ključnega pomena za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov je dejansko stanje do dokončne odločbe toženca, to je do 24. 6. 2020. Kakršnokoli poslabšanje ali spremenjeno zdravstveno stanje ter posledično sposobnosti opravljanja osnovnih življenjskih potreb pa je lahko edino stvar novega postopka pred tožencem.
S pritožbo toženka utemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje in utemeljeno opozarja na neocenjene dokaze (zlasti prepise zvočnega posnetka izvedenih zaslišanj iz drugih istovrstnih sporov). V 22. točki obrazložitve sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da ni primerjalo izpovedi tožnika in prič v drugih postopkih (postopkih sovojakov na isti misiji), temveč je odločilo na podlagi navedb in izvedenih dokazov v tem postopku. V dokaznem sklepu sodbe je navedlo, da je prebralo listine od B1 do B31, torej tudi listine pod B19, B21, B22, B23 in B24 – gre za prepise zvočnih posnetkov glavne obravnave v zadevah IV Pd 1340/2018 z dne 29. 5. 2019 in z dne 6. 11. 2019, IV Pd 105/2019 z dne 26. 8. 2020 in z dne 23. 10. 2020, IV Pd 281/2019 z dne 8. 7. 2020. Tudi iz dokaznih sklepov z narokov za glavno obravnavo izhaja, da so bili ti dokazi izvedeni. Gre za dokaze, ki jih je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja na misiji. Kot poudarja v pritožbi, so dokazi pomembni za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da te izpovedi zaradi drugačne vsebine v drugih zadevah niso prepričljive. Čeprav je torej sodišče prve stopnje sporne dokaze očitno izvedlo, pa jih pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.