davčna izvršba - potrdilo o izvršljivosti - izvršilni naslov
Po presoji sodišča so v predmetni zadevi izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa. Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je odločba Zdravstvenega zavoda Slovenije 42501-3/2017/712 z dne 17. 3. 2017, ki je 5. 5. 2017 postala izvršljiva. Opremljena je s potrdilom o izvršljivosti tako, da dejstva, navedena v njej, štejejo za dokazana (prvi odstavek 169. člena ZUP).
Tožnikova socialna in finančna stiska ne more biti opravičljiv razlog, da se zoper njega davčni organ ne bi vodil postopek davčne izvršbe za poravnavo tožnikovih dolgov, ki jih ni poravnal pravočasno. Banka, kot izvrševalec izpodbijanega sklepa, pa mora upoštevati omejitve iz 160. člena ZDavP-2 in izvzetja iz 159. člen ZDavP-2.
ZDIJZ člen 1, 6, 6/3, 6/3-1. ZSDH-1 člen 33, 33/1, 77, 77/1.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacije - oseba javnega prava - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
Po načinu ustanovitve, namenu delovanja in razmerju do ustanovitelja je torej SDH oseba javnega prava in zato tudi organ, ki je informacije javnega značaja zavezan posredovati po 1. členu ZDIJZ.
ZGO-1 člen 54, 54/4, 56, 66. ZCes-1 člen 2, 2-25, 3, 3/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - občinska javna cesta - javna pot
V obravnavanem primeru gre za poseg na javni poti, zato je treba vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja kot dokazilo o pravici graditi, priložiti notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini.
ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 33, 33/1. ZBPP člen 10, 24.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tuj državljan - vzajemnost - verjeten izgled za uspeh - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči - odvetnik
Tožeča stranka s tožbo zahteva popravek članka, ki ne vsebuje prikaza nasprotnih dejstev, zato upoštevaje sodno prakso iz tega razloga zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - skladnost zakona z ustavo
Za uveljavljanje pravic iz naslova pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD poleg opredelitve pogoja dejanskega življenja dopustno določiti čas in razloge, ko je bil posameznik upravičeno odsoten z ozemlja Republike Slovenije. Navedeno po presoji Vrhovnega sodišče kaže na to, da je zakonska določitev pogoja dejanskega življenja iz četrtega odstavka 1č. člena ZUSDDD dopustna, pri čemer je tudi Ustavno sodišče ugotovilo, se je zakonodajalec s sprejetjem ZUSDDD-B ustavno skladno odzval na protiustavno stanje, ugotovljeno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-246/02, s čimer je bilo vzpostavljeno moralno zadoščanje kot posebna oblika odprave posledic kršitev človekovih pravic, ki so nastale zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
Če je znesek dohodnine, pred zmanjšanjem za odbitke, nižji od odbitkov, znesek odbitkov ne more preseči zneska dohodnine. Odbitki, ki presegajo znesek dohodnine, se ne morejo uveljavljati kot odbitki v prihodnjih ali preteklih davčnih letih.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog
V postopku je tožnik navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1, saj je glede na njegove navedbe (in sicer, da tam, kjer živi, ni služb in je življenje drago, zaradi česar je odšel, da si drugod najde delo in si izboljša finančni položaj; tudi drugod v Maroku so slabe plače in se težko kaj zasluži - to je edini razlog, zaradi katerega je zapustil izvorno državo; njegovi razlogi za podajo prošnje so zelo enostavni, ekonomski - v Maroku so vse stvari drage in življenje je težko; njegovo življenje v Maroku ni bilo ogroženo – če bi se moral vrniti, bi bil na istem kot prej, nič se zanj ne bi spremenilo), v konkretnem primeru očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi ekonomskih razlogov. Tudi iz nobenega drugega podatka v spisu ni razvidno, da bi kdaj zatrjeval strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, ali da bi bil kadarkoli soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo zaradi mučenja, nečloveškega, poniževalnega ravnanja ali grožnjo za življenje in osebnost zaradi samovoljnega nasilja v oboroženih spopadih.
Iz tožnikovih navedb o napačni vročitvi odločbe, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, torej izhaja, da tožnik pritožbe zoper izpodbijano odločbo, zaradi domnevno napačne vročitve, sploh ni vložil. Nevložitev pritožbe pa je procesna ovira za dopustnost upravnega spora. Iz prvega odstavka 6. člena ZUS-1 namreč izhaja, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Iz povedanega izhaja, da se v dvostopenjskem upravnem postopku upravni akt lahko izpodbija v upravnem sporu le, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Zato tožnik v tem upravnem sporu ne more izpodbijati zakonitosti navedene odločbe, saj zoper njo pritožba ni bila vložena.
koncesije - javna služba - ocenjevanje vloge - finančna sredstva - raziskovalna dejavnost
Javno službo opravljajo v obliki raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah zasebnega ali javnega prava. Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Koncesijo po predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede Agencija na področju raziskovalne dejavnosti, podeli minister za znanost z odločbo.
društvo - registracija društva - vpis v register društev
Tudi po mnenju sodišča iz imena novo registrirane zveze društev jasno izhaja, da gre za povezovanje društev, ki se ukvarjajo s športom na območju Ankarana, oziroma imajo sedež na tem območju, medtem ko iz imena tožnice, to je imena Športno društvo Ankaran, izhaja, da gre za združevanje fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s športom na območju Ankarana, oziroma s sedežem na tem območju. Razlika med načinom združevanja v društvo oziroma zvezo je po mnenju sodišča taka, da ob normalni skrbnosti, ki se pričakuje v pravnem prometu, zamenjava ni mogoča.
Ankaran je zemljepisno ime, ki ni zaščiteno, zato se ga lahko uporablja brez predhodnega soglasja kateregakoli državnega ali lokalnega organa. Kolikor pa bi želel predlagatelj registracije zveze društev uporabiti ime lokalne skupnosti, v konkretnem primeru ime Občine Ankaran, bi si moral pridobiti njeno soglasje, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
skedenj - nezahteven objekt - nelegalna gradnja - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem - inšpekcijski ukrep
Izrek izpodbijane odločbe ni konretiziran. Ni jasno ali naj tožnik vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje, pred izdajo gradbenega dovoljenja glede na dejstvo, da gre za nelegalno gradnjo brez gradbenega dovoljenja, ali vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje glede na izdano (nesporno) gradbeno dovoljenje za gradnjo skednja.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - dokazno breme - dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je tožnika seznanila s tem, da je Kosovo varna izvorna država, vendar s tem nanj ni prevalila dokaznega bremena. Tožena stranka bi morala glede na zatrjevane tožnikove osebne okoliščine ugotavljati, ali je Kosovo zanj varna izvorna država, torej pridobiti aktualne informacije o tamkajšnjem stanju glede povezave med policijo in kriminalnimi združbami in ugotavljati, ali tožniku morebiti ne grozi resna škoda ob vrnitvi vanjo (28. člen ZMZ-1), česar pa ni storila.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep tožene stranke ni dokončni upravni akt, saj je bilo zoper ta akt dopustno vložiti redno pravno sredstvo, kar sta tožnika tudi storila, do dne vložitve tožbe pa o njuni pritožbi še ni bilo odločeno.
Med stranskim udeležencem in upravno stvarjo, ki je predmet upravnega postopka, mora obstajati določeno razmerje. Materialni predpis je tisti, ki ureja to povezanost s tem, ko določa, kdo ima pravico, obveznost ali neposredno pravno korist v konkretni upravni zadevi (29. točka odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-165/09).
ZDoh-2 člen 45, 137. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3.
dohodnina - odmera dohodnine - zaposlitev pri tujem delodajalcu - odbitek v tujini plačanega davka - stroški prehrane - stroški prevoza na delo - obrazložitev odločbe
Prvostopenjski organ v svoji obrazložitvi ni pojasnil, katera je „najkrajša običajna cestna povezava“, tj. zakaj je upošteval razdaljo 44 km v eno smer in ne razdalje 75 km, kot jo je tožnik navedel v svoji napovedi za odmero akontacije dohodnine in ugovoru zoper informativni izračun. Navedba, da je preveril v spletnih aplikacijah dolžino najkrajše običajne cestne povezave in ugotovil, da ta v eno smer znaša 44 km, po mnenju sodišča ne zadostuje. Zlasti ob upoštevanju, da je, tožnik priglasil drugačno razdaljo med običajnim prebivališčem in mestom opravlja dela. Zanemariti tudi ne gre, da je toženka z odločbo o odmeri akontacije dohodnine za leto 2016 upoštevala celotne napovedane stroške tožnika in razdaljo 150 km dnevno za prevoz na delo in z dela ter da je tožnik že vse od leta 2012 uveljavljal potne stroške prevoza na delo in z dela v razdalji 150 km dnevno, ki so mu bili po neprerekanih navedbah tožbe vedno priznani v priglašeni višini.
ZDDV-1 člen 76b. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 205. ZDavP-2 člen 74/4.
davek na dodano vrednost (DDV) - solidarna odgovornost za plačilo ddv - izogibanje plačilu davka - objektivne okoliščine - goljufiv namen - odbitek vstopnega DDV
Po 76b. členu ZDDV-1, ki se uporablja v obravnavanem primeru, je vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV (prvi odstavek 76b. člena ZDDV-1). Če davčni organ ugotovi, da je dobava blaga ali storitev sestavni del transakcij, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, davčnega zavezanca, ki sodeluje v teh transakcijah, obvesti o obstoju teh okoliščin in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV, če bo še naprej udeležen v takih transakcijah. Od dneva prejema obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV (drugi odstavek 76b. člena ZDDV-1).
Izpodbijana odločba, izdana v obnovljenem postopku, temelji na neustavni določbi drugega stavka drugega odstavka 6. člena ZEKom-1, zato jo je treba iz tega razloga v celoti odpraviti.
Ker je za drugi stavek drugega odstavka 6. člena ZEKom-1, ki je veljal ob izdaji izpodbijane odločbe, Ustavno sodišče ugotovilo, da je bil neustaven, toženka nanj svoje odločitve o odmeri plačila v ponovnem postopku ne bo mogla več opreti. Brez zakonite osnove, kateri prihodek upoštevati pri naložitvi obveznosti zadevnega letnega plačila, odločbe, s katero bi bila takšna obveznost naložena oziroma ki bi se na takšno obveznost nanašala, namreč v skladu z načeli ustavnosti in zakonitosti v konkretnem ponovnem postopku pred toženko tožniku ne bi bilo mogoče izdati.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lokacijska informacija
Lokacijska informacija ne predstavlja ustreznega upravnega dovoljenja za gradnjo, temveč vsebuje glede na izražen namen podatke o namenski rabi prostora, lokacijske in druge pogoje, kot jih določa občinski izvedbeni prostorski akt ter podatke o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju (80. člen ZUreP-1 ).
Shramba za kmetijske pridelke in orodja med vrstami pomožno-kmetijskih objektov v Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči ni navedena, po namenu bi ji lahko bila podobna kašča (manjša pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, namenjen za shranjevanje žita, ipd, če je njena tlorisna površina do 20 m2, …). Ker pa objekt tem navedenim pogojem ne ustreza, ne gre za situacijo iz 120. člena ZGO-1B.