mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - pripadnost določeni družbeni skupini - družinske in zasebne težave - sodni tolmač
Tožnikove navedbe v postopku v zvezi s samimi razlogi preganjanja, povzete v sodbi, so pavšalne. Dejanja preganjanja bi namreč moral bolj konkretizirano navesti. Glede na takšne njegove navedbe v prošnji in na osebnem razgovoru se sodišče strinja z zaključkom toženke v izpodbijani odločbi, da razlogi, ki jih je navedel za zapustitev izvorne države, ne predstavljajo razlogov za resno ogroženost in da tudi ni izkazal vzročne zveze.
trošarina - vračilo trošarine - kamnolom - gradbena dejavnost - vračilo trošarine za energente - standardna klasifikacija dejavnosti
Stališču tožnika, da bi moral biti kot oseba, ki opravlja dejavnost „pridobivanja kamna“ in torej kot proizvajalec gradbenih proizvodov, v zakonu obravnavan enako kot osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost, ki se po SKD uvršča v področje “gradbeništvo“, ni mogoče slediti. Tožnik gradbene dejavnosti po SKD ne opravlja, česar niti sam ne zatrjuje. Tožbene navedbe, da je dejavnost kamnoloma vseeno gradbena dejavnost, ker je z gradbeno v zakonodaji izenačena in ker je v strokovni javnosti priznana kot „hrbtenica gradbeništva“, pa ne morejo prestati resne presoje, saj za takšno ekstenzivno tolmačenje gradbene dejavnosti ni pravne podlage. Gradbene dejavnosti že po splošnem vedenju pač ni mogoče izenačiti z lomljenjem kamna, četudi se v kamnolomu pridobljeno surovino uporablja pri gradbeništvu, ravno tako tudi ne gre za konkurenčni dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bili medsebojno zamenljivi; razlike v teh dejavnostih ne utemeljujejo njune izenačitve.
ZUP člen 9, 214. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUJIK člen 103, 116, 120.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe - razveljavitev javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - merila za ocenjevanje vlog - točkovanje vloge - obseg sodne kontrole
Za predlagano razveljavitev Javnega razpisa oziroma njegove točke 8.2.1. v ZUS-1 ni najti pravne podlage. V primeru Javnega razpisa ne gre za posamični upravni akt niti za z zakonom opredeljen drugi akt kot predmet upravnega spora.
Tožnica ob zatrjevanju, da bi bilo treba kriterije v Javnem razpisu konkretizirati, spregleda, da se po 103. členu ZUJIK postopek javnega razpisa uporabi, ko vnaprej ni mogoče jasno določiti vseh kriterijev in zahtev, ki jih mora posamezni projekt oz. program izpolnjevati za dodelitev financiranja, kot to velja v primeru javnih pozivov, temveč se javne razpise uporabi tedaj, ko je mogoče vnaprej določiti le kriterije za ocenjevanje in vrednotenje prijavljenih programov oz. projektov. Temu pa je bilo v primeru Javnega razpisa po presoji sodišča zadoščeno in so bili kriteriji za ocenjevanje in vrednotenje opredeljeni z zadostno mero določnosti, obenem pa upoštevaje tudi standard, ki je običajen pri tovrstnih razpisih.
Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov oz. javnih pozivov s področja kulture je po navedenem zadržana, tako da sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Sodišče se tako ne spušča v presojo primernosti ocene projektov oz. v presojo primernosti strokovne presoje glede izpolnjevanja kriterijev, dane s strani strokovne komisije. Ocenjevanje vlog, prispelih na Javni razpis, je v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki ustreznega področja, kar med strankama v tej zadevi ni sporno. Sodišče po povedanem presoja le, ali je strokovna komisija svojo oceno ustrezno utemeljila in pri tem na podlagi dejanskega stanja, navedenega v vlogi, upoštevala vsa ključna dejstva, kot jih določa Javni razpis, in ali je pri obravnavi vloge upoštevala vsa merila - kriterije iz Javnega razpisa ter ravnala po predpisanem postopku.
upravna izvršba - denarna kazen - začasna odredba - težko popravljiva škoda
V 4. točki izreka ni tožniku naložena nobena (denarna ali nedenarna) obveznost, ki bi jo bilo treba izvršiti (in z začasno odredbo izvršitev zadržati). Ta točka izreka izpodbijanega sklepa namreč le na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP vsebuje opozorilo oziroma grožnjo z morebitnimi bodočimi tožnikovimi denarnimi kaznimi (kot vrsto denarnih obveznosti), kolikor ne bo izpolnil svojih (nedenarnih) obveznosti, ki so mu bile naložene z ureditveno odločbo, in sicer v novo določenem roku.
4. točka izreka izpodbijanega sklepa ne predstavlja akta (oziroma dela akta), katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče začasno zadržati po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - standardna klasifikacija dejavnosti - gradbena dejavnost - kamnolom
Stališču tožnika, da bi moral biti kot oseba, ki opravlja dejavnost „pridobivanja kamna“ in torej kot proizvajalec gradbenih proizvodov, v zakonu obravnavan enako kot osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost, ki se po SKD uvršča v področje “gradbeništvo“, ni mogoče slediti. Tožnik gradbene dejavnosti po SKD ne opravlja, česar niti sam ne zatrjuje. Tožbene navedbe, da je dejavnost kamnoloma vseeno gradbena dejavnost, ker je z gradbeno v zakonodaji izenačena in ker je v strokovni javnosti priznana kot „hrbtenica gradbeništva“, pa ne morejo prestati resne presoje, saj za takšno ekstenzivno tolmačenje gradbene dejavnosti ni pravne podlage. Gradbene dejavnosti že po splošnem vedenju pač ni mogoče izenačiti z lomljenjem kamna, četudi se v kamnolomu pridobljeno surovino uporablja pri gradbeništvu, ravno tako tudi ne gre za konkurenčni dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bili medsebojno zamenljivi; razlike v teh dejavnostih ne utemeljujejo njune izenačitve.
ZDavP-2 člen 140, 418. ZDDV-1 člen 3, 41, 41/2, 46.
davek na dodano vrednost (DDV) - davčna oprostitev - oproščene transakcije - pogoji za oprostitev - obrestovanje - obrestna mera - uporaba zakona
Glede na enakost 418. člena ZDavP-2 in 71. člena ZDavP-2J to sodišče v tu obravnavani zadevi sodi, da se tudi 71. člen ZDavP-2J nanaša na vse določbe ZDavP-2J, torej postopkovne in materialnopravne, pri čemer določilo 95. člena ZDavP-2, kot je bilo spremenjeno s 14. členom ZDavP-2J, pomeni eno izmed materialnopravnih določb. S tem pa je zakon (tj. ZDavP-2J v tretjem odstavku 71. člena, ki se nanaša tudi na uporabo s 14. členom ZDavP-2J spremenjenega 95. člena ZDavP‑2) določil izjemo od uporabe v davčnih zadevah splošnega pravila, da se uporabi materialni zakon, ki je veljal v času nastanka obveznosti, ki je merodajna tudi za tožnikov primer.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - statusa begunca - subsidiarna oblika zaščite - pripadnost določeni družbeni skupini - krvno maščevanje - varna izvorna država
Sodišče se ne strinja s tožnikom, da bi morala toženka sama v izvorni državi tožnika preverjati ob njegovih diametralno nasprotnih izjavah, ali je tožnik o dogodku podal prijavo na policijo, kajti skladno z načelom varstva osebnih podatkov tega namreč toženka ne sme storiti. Tožnik pa ni navedel prav nobenega zadržka, zakaj sam ni pridobil oziroma predložil kakršnega koli dokazila o prijavi zatrjevanega dogodka na policiji v izvorni državi. Trditveno in dokazno breme prvenstveno nosi stranka upravnega postopka.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 16. 5. 2019 in se vanj ni več vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
ZVDZ člen 7, 7/1, 7/2. ZEVP-2 člen 4, 4/2, 4/2-7, 20, 20/1. ZPP člen 13. URS člen 2, 22, 43, 158. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 39.
volilna pravica - odvzem volilne pravice - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - vpis v volilni imenik - upravni spor - pravnomočno razsojena stvar - predhodno vprašanje - pravica do izjave - podaljšanje roditeljske pravice
Med strankama ni sporno, da je bila tožnici na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v A. št. N 38/2008 z dne 27. 6. 2008 v celoti odvzeta volilna pravica. To po presoji sodišča pomeni, da je bilo v času odločanja o upravnem sporu o predhodnem vprašanju, ali je tožnica sposobna izvrševati volilno pravico, že odločeno na matičnem (civilnem) področju in da upravno sodišče ne sme sàmo reševati tega vprašanja kot predhodnega, ampak mora ob smiselni razlagi 13. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, za podlago svoje odločitve vzeti odločitev, ki jo je sprejelo Okrajno sodišče v A..
ZMZ-1 člen 20, 52, 61. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 21.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - pogoji za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - posebej ranljiva skupina - preganjanje - varna izvorna država - ekonomski razlog
Tožnik je kot razlog, zaradi katerega je zapustil matično državo, navajal nezmožnost zaposlitve in željo po pridobitvi dela v modi. Da bi njegov oče oziroma njegova družina nasprotoval/a tožnikovem ukvarjanju z modo in drugim njegovim osebnim okoliščinam na tak način, da bi morebiti lahko šlo za dejanja preganjanja, tožnik ni navedel niti v upravnem postopku niti v tožbi, ko ni imel nobenega zadržka, da ni natančno opisal, za kakšno obliko nestrinjanja ali celo preganjanja naj bi šlo. Tožnik je sicer izpovedal, da je bil nadlegovan in da ima rad svobodo, ki je v Maroku ni, vendar tega ni nikoli opisal v smislu subjektivnega strahu pred vrnitvijo.
društvo - vpis sprememb v register društev - spremembe temeljnega akta - preizkus sklepčnosti
Pristojnemu upravnemu organu je bil predložen zapisnik izredne skupščine društva. Naloga upravnega organa pa je bila, da preveri, ali je celoten postopek od sklica seje skupščine do predaje zapisnika pristojnemu organu potekal v skladu s statutom društva.
V tej zadevi je upravni organ pravilno ugotovil, da je bil izredni občni zbor društva, ki je sprejel spremembe pravil, za katere društvo zahteva registracijo, v času odločanja sklepčen.
koncesije - podelitev koncesij - izbira koncesionarja - merila za izbor najugodnejšega ponudnika
Sodišče se strinja s toženko, da je imela podlago za to, da je merila za izbiro najugodnejšega kandidata določila v javnem razpisu, v dvanajsti alineji prvega odstavka 48. člena ZJZP.
Tožnica uveljavlja, da koncesnina po določbah Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina spada med t. i. nadzorovane stroške, ki se preko omrežnine prevalijo na končnega odjemalca in so zato z vidika operaterja nevtralen strošek, povišujejo pa omrežnino, kar naj bi bilo v nasprotju z javnim interesom. Po presoji sodišča s tem v bistvu uveljavlja neprimernost te kategorije za merilo izbire koncesionarja za izvajanje lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina, ne izkazuje pa s tem tudi nezakonitosti tega merila. ZGJS v deveti alineji 33. člena koncedentu daje izrecno pooblastilo, da v koncesijskem aktu opredeli način plačila koncesionarja ali način plačila odškodnine za izvrševanje gospodarske javne službe oziroma varščine. Gre torej za zakonsko kategorijo.
ZBPP-C člen 35. URS člen 155, 155/1. ZBPP člen 49, 49/4.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - napačna uporaba materialnega prava - retroaktivna uporaba zakona
Tožniku je bila BPP dodeljena pod pogoji, ki jih je ZBPP določal pred spremembami, uzakonjenimi z ZBPP-C, ki je pričel veljati 25. marca 2015 (35. člen ZBPP-C). Drugačna razlaga, ki bi se opirala na zdaj veljavne določbe ZBPP, bi pomenila, da se tožnikove že obstoječe pravice in obveznosti spreminjajo za nazaj, torej retroaktivnost zakonske določbe, na podlagi katere bi prišlo do takega posega. Taka razlaga oziroma uporaba zakona bi bila v neposrednem nasprotju s prvim odstavkom 155. člena Ustave RS, po katerem zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Toženka bi zato morala uporabiti ZBPP v besedilu, kot je veljalo v času izdaje odločbe o dodelitvi BPP.
Pritožba zoper to odločbo ni več dovoljena, saj so bile z odpravo odločbe odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale in torej odločba, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, nima več pravnih učinkov. V ponovljenem postopku bo tožnik lahko uveljavljal vse ugovore, s katerim je nasprotoval njeni izdaji.
rok za vložitev pritožbe - pravočasnost vloge - zamuda pritožbenega roka
Iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu, nesporno izhaja, da je tožnik pritožbo zoper odločbo z dne 10. 3. 2017 vložil priporočeno po pošti 12. 4. 2017, kar med strankama ni sporno. Prav tako ni sporno, da je tožnik z osebno vročitvijo 14. 3. 2017 prejel odločbo z dne 10. 3. 2017, zoper katero je vložil obravnavano pritožbo. Tako se je tudi po presoji sodišča 15-dnevni rok za pritožbo v danem primeru iztekel 29. 3. 2017, kot to pravilno navaja pritožbeni organ. Pritožba zoper odločbo finančnega organa z dne 10. 3. 2017, ki jo je tožnik vložil 12. 4. 2017, je bila tudi po presoji sodišča vložena prepozno. Tožnik je zamudil 15-dnevni prekluzivni rok za pritožbo, saj stranka z zamudo tega roka izgubi pravico do vložitve pritožbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba zemljišč
Odmera nadomestila ni odvisna od dejanske rabe zemljišča, pač pa od načrtovane rabe, določene z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper. Ker so tožnikove nepremičnine po Odloku v območju, kjer je gradnja dopustna, gre za nezazidana stavbna zemljišča in je zato tožnik, ne glede na njihovo dejansko uporabo, dolžan zanje plačevati nadomestilo.
V postopku odločanja izdaje dovoljenja za krčitev gozdov v kmetijske namene ne more biti edini pogoj ovrednotenje funkcije gozdov iz goznogospodarskih načrtov, kot je to v primeru pridobitve soglasja zavoda za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor po prvem odstavku 21. člena ZG. Toženka bi zato pri odločanju morala oceniti sorazmernost vpliva nameravanega posega v gozd zaradi ponovne vzpostavitve sedaj zaraščenega vinograda in pri tem upoštevati, da se v naravi vzpostavlja nekoč že obstoječe stanje poraščenosti, česar pa ni storila. Ker izpodbijana odločba razlogov o tem odločilnem dejstvu nima, je ni mogoče preizkusiti.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nenamenska raba
Na kmetijsko zemljišče odložene premične stvari lahko pomenijo njegovo nenamensko rabo, pri čemer ni mogoče spregledati, da v obravnavanem primeru ne gre zgolj za stole, na katerih bi se tožnik spočil po opravljenem delu, ampak za večje število predmetov, kar kot celota daje podlago za presojo, da se v tem delu kmetijski zemljišči nista uporabljali v skladu z njunim namenom, in s tem podlago za izrečeni ukrep kmetijskega inšpektorja.
ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja
Sporne posojilne pogodbe so predvidele odplačilo posojil brez plačila obresti in drugih stroškov, zato so bile sestavljene v skladu z določbami ZPotK-2, vendar pa nadaljnji postopki toženke kažejo, da so stroški strankam, kljub sklenjeni pogodbi, dejansko vendarle nastali in to takrat, ko so želele podaljšati rok vračila posojila. Res je sicer, da je odločitev zaprositi za podaljšanje roka odločitev stranke (ob plačilu visokih stroškov obravnave njene prošnje), vendar pa so bili taki primeri v poslovanju tožnice prevladujoči, tisti primeri, ko je bilo posojilo takoj vrnjeno, pa redke izjeme. To pa vodi do sklepa, da takega načina potrošniškega kreditiranja ni mogoče šteti za izjemo, kot jo določa 3. točka prvega odstavka 3. člena ZPotK-2.