ZUP razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker ne vsebuje najosnovnejših podatkov za to (67. člen), in položajem, ko je vlogo sicer mogoče obravnavati, vendar stranka ne predloži dokazov, na podlagi katerih bi se organ lahko prepričal o utemeljenosti njenega zahtevka. Določba, da organ v takem primeru postopek nadaljuje, zato smiselno pomeni, da mora organ odločiti na podlagi podatkov, ki so mu na voljo, oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek.
denacionalizacija - ničnost upravne odločbe - pristojni organ
Ob uporabi tretjega odstavka 280. člena ZUP nedvomno izhaja, da je za izrek delne ničnosti delne odločbe Upravne enote Tržič pristojna Upravna enota Tržič, ki je obravnavano delno odločbo izdala in nikakor za to ni pristojna Upravna enota Ormož, ki je z izpodbijano odločbo razglasila delno ničnost obravnavane delne odločbe, ki jo je izdala Upravna enota Tržič.
sklep o prekinitvi postopka - procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o prekinitvi postopka je procesna odločitev, ki ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in hkrati ne sodi med sklepe iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Ker z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o glavni stvari, posledično ta ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu. Procesnemu sklepu zgolj zaradi morebitnih posledic, ki takemu sklepu šele sledijo, ni mogoče pripisati vsebine odločanja o pravici. Procesni akt je - in ostane - procesni akt. Definira ga njegov izrek, ki ima učinek zgolj na potek postopka.
ZUP člen 222, 222/4. ZUS-1 člen 28, 28/4, 36, 36/1, 36/1-2.
lekarniška dejavnost - podružnica - molk drugostopenjskega organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - preuranjena tožba
Tožničina urgenca je na dan 8. 11. 2019 le datirana, na pošto pa jo je oddala šele 12. 11. 2019, naslovnik pa jo je nato prejel 13. 11. 2019, nakar je drugostopenjsko odločbo z dne 15. 11. 2019 tožnici odpremil 18. 11. 2019 (ponedeljek), tj. znotraj sedemdnevnega roka. Iz vročilnice izhaja, da je bila tožnica o tem prispelem pismu obveščena že 19. 11. 2019 (torek), kar je bilo tudi znotraj predmetnega sedemdnevnega roka. Kljub temu pa je nato vložila svojo tožbo dne 21. 11. 2019 (četrtek), pisanje pa nato prevzela šele dan za tem, 22. 11. 2019. Iz tega izhaja, da v zadevi ni podana situacija, ko drugostopenjski organ o pritožbi ne bi odločil v nadaljnjih sedmih dneh od tožničine zahteve, zato je treba tožbo zavreči.
vpis na fakulteto - doktorat znanosti - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev vloge - rok za dopolnitev vloge - prekluzivni rok - zavrženje vloge
Prvostopenjski organ roka za dopolnitev vloge ne bi smel obravnavati kot prekluzivni rok, saj zamuda tega roka ne bi smela imeti škodljivih posledic za vložnika pod pogojem, da je vloga dopolnjena še pred izdajo akta, s katerim se odloči o vlogi. Rok iz prvega in drugega odstavka 67. člena ZUP ni prekluziven iz razloga, ker ne gre za zakonski procesni rok, saj ni predpisan z zakonom, ampak ga postavi uradna oseba, saj ga je možno na prošnjo stranke tudi podaljšati.
zavezanec za plačilo - uporaba materialnega prava - plačilo stroškov - potrebne prilagoditve - delovno mesto
Sredstva za prilagoditev delovnega mesta je prispevala občina. Lokalna skupnost je dolžna zagotavljati sredstva za investicije v osnovne šole, vgraditev dvigala pa nedvomno je taka investicija. Občina je zavezanka za plačilo tovrstnih stroškov, zato tožeča stranka ni upravičena do še enega zneska izplačila do drugega vira, to je od prvostopenjskega organa.
ZJU člen 65, 65/1, 65/1-4. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
javni natečaj - javni uslužbenci - izbira - izbirni postopek - nova dejstva in dokazi
Tožnik ugovarja, da postopek izbire ni bil skladen z razpisnimi pogoji, s čimer smiselno zatrjuje, da je prišlo do bistvenih kršitev javnega natečaja iz 4. točke prvega odstavka 65. člena ZJU.
Ker tožnik v tožbi ni obrazložil, zakaj dejstev, ki jih je navedel v tožbi, ni mogel uveljavljati že v pritožbenem postopku, sodišče le-teh v skladu z določbama tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 v upravnem sporu ni smelo upoštevati.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 6, 6/2. ZUP člen 68, 68/1, 68/2.
Kot bistveno za odločitev se v tej zadevi pokaže vprašanje, ali se je projekt oziroma dejavnost, za katero se uveljavlja dodelitev finančne pomoči, začel izvajati preden je bila oddana vloga na javni poziv. Sodišče šteje, da je bila prodajna pogodba za predmetno vozilo po omenjeni ponudbi sklenjena 11. 7. 2017, ko je bila dana ara. Da bi bilo ob dani ari dogovorjeno kaj drugega, tožnik (ki ni predlagal zaslišanja oseb, ki so pri dogovorih sodelovale na strani prodajalca) ni uspel dokazati. To pa pomeni, da je bilo predmetno vozilo kupljeno pred oddajo vloge na javni poziv, oziroma da se je projekt oziroma dejavnost, ki je predmet zahtevka za finančno pomoč, začel izvajati pred predložitvijo zahtevka tožencu, in da torej pogoj za dodelitev finančne pomoči iz določb javnega poziva in Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ni izpolnjen.
proizvodnja električne energije - električna energija - seznam upravičencev - prispevek - finančna podpora - obnova postopka
V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka, ne pa utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bodo ta v obnovljenem upravnem postopku tudi dokazana, vplivala na morebitno spremembo odločbe.
upravna taksa - oprostitev plačila upravne takse - pogoji za oprostitev plačila takse - slabo premoženjsko stanje
Tožnica neutemeljeno ugovarja, da bi kot oseba v slabih premoženjskih razmerah morala biti plačila upravne takse oproščena. Iz 5. točke 23. člena ZUT (sicer) izhaja, da taksni zavezanci posamezniki v slabih premoženjskih razmerah takse ne plačujejo. Vendar pa za take taksne zavezance po prej citiranem prvem odstavku 25. člena ZUT štejejo le osebe, ki so prejemniki tam taksativno navedenih prejemkov, po prav tako že citiranem drugem odstavku tega člena pa tudi osebe, ki sicer prejemniki teh prejemkov niso, izpolnjujejo pa vsa predpisana merila za te prejemke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - načelo zaslišanja strank
Toženka bi morala tožniku izpis dohodkov Finančne uprave Republike Slovenije posredovati v izjasnitev, saj vplivajo na tožnikovo izpolnjevanje finančnega kriterija za dodelitev BPP. Po sodni presoji zato tožnik upravičeno ugovarja, da je v obravnavanem primeru prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZNISESČP člen 11, 11/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - materialni rok - rok za vložitev - zavrženje zahteve
Ni odločilno, ali se je tožeča stranka dejansko seznanila s zakonskimi pogoji za vložitev zahteve, ampak, da so bile možnosti za seznanitev (dovolj) realne in dostopne. Petindvajset mesečno obdobje tako predstavlja razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za seznanitev s pogoji za verifikacijo devizne vloge in vložitev zahteve za verifikacijo in s tem uveljavitev svojih lastninskih upravičenj. Tudi sicer se je o ustreznosti določitve materialnega roka iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP (posredno) izreklo že ESČP, in sicer v 21. točki sklepa št. 3461/08 (Vehbija Hodžić proti Sloveniji).
javni razpisi - štipendiranje - sprememba zahtevka po vložitvi vloge
Tožnica glede na pogoje Javnega razpisa ne more naknadno spremeniti izobraževalne ustanove, ki jo je vpisala na vlogo. Po presoji sodišča navedba na vlogi glede izobraževalne ustanove oz. programa, pojasnjuje vsebino zahtevka vlagatelja ter predstavlja bistveno sestavino vloge. Zato sprememba le-tega tudi po presoji sodišča pomeni spremembo vloge, ki pa glede na objavljene razpisne pogoje po preteku roka za prijavo na Javni razpis ni več mogoča.
ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-1, 148. ZUP člen 9, 145.
davčna izvršba - povezane osebe - prenos dejavnosti - izvršilni naslov - poroštvo - seznanitev s pravicami - posebni ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave - pravica do sodnega varstva
Tožnica do prejema izpodbijanega sklepa ni bila seznanjena, da toženka ugotavlja njeno domnevno odgovornost za davčni dolg dolžnice, posledično se o tem tudi ni mogla izjaviti in je bila prvič šele s sklepom o izvršbi opredeljena kot dolžnica in s tem seznanjena, kar pomeni, da je bilo v nasprotju s procesnim zakonom o njeni obveznosti odločeno brez upoštevanja načela zaslišanja stranke.
V obravnavani zadevi bi bilo treba zoper tožnico, kolikor so za to izpolnjeni pogoji, najprej izdati separaten izvršilni naslov. Poroštvo, ki temelji na 148. členu ZDavP-2, je zakonsko poroštvo na področju javnega, davčnega prava, zato se o poroštveni obveznosti odloča na podlagi davčnega prava in po procesnih pravilih ZUP in ZDavP-2. Pogoj za izterjavo obveznosti po določbi drugega stavka prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 je zato po presoji sodišča obstoj izvršilnega naslova po določbah ZDavP-2, ki se, izda v ugotovitvenem postopku ob udeležbi stranke, to je osebe, zoper katero teče postopek. Takšna odmerna odločba skladno s 1. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 po izvršljivosti predstavlja izvršilni naslov in podlago za izvršbo zoper poroka.
ZDDV-1 člen 39, 39/3. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 90, 90/1.
davek na dodano vrednost (DDV) - izstopni DDV - popravek izstopnega DDV - stečajni postopek - prijava terjatve v stečajni postopek
Ker tožnik svoje terjatve ni prijavil v stečajnem postopku zoper svojega dolžnika, bo moral tožnik, iz razloga pravnomočno končanega stečajnega postopka nad svojim dolžnikom, dokazati več dejstev. Tako bo moral dokazati, da je njegova terjatev do stečajnega dolžnika obstajala, da je terjatev skladno z zakonom v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala in da je s tem postalo neplačilo te terjatve dokončno, kar pomeni, da gre za neizterljivo terjatev. Končno bo moral dokazati, da terjatev v stečajnem postopku ne bi bila poplačana, čeprav bi jo prijavil. Glede navedenih dejstev je dokazno breme na tožniku. Zato tak davčni zavezanec ne bo zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede obstoja terjatve (le) s predložitvijo sklepa o končanju stečajnega postopka, temveč bo moral obstoj terjatve, ki izhaja iz transakcije, ki je predmet DDV, utemeljevati z listinskimi in drugimi primernimi dokazi, kar bo predmet davčnega ugotovitvenega postopka.
solastnina - solastninska pravica na nepremičnini - soglasje vseh solastnikov za uporabo - poseg v vodomerno mesto
Glede na med strankama nesporno relevantno dejstvo, da se vodomer, katerega prestavitev zahteva tožeča stranka, nahaja v kleti objekta na zemljišču ..., ki je v solastnini tožeče stranke v deležu 1/3 in B.B. v deležu 2/3, je prvostopenjski organ ob pravilni uporabi določb 37. člena in 67. člena SPZ pravilno presodil, da lahko prestavitev vodomera izvede le s soglasjem večinske solastnice zemljišča B.B..
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - kršitev pravice do izjave
Drugostopenjski organ je v postopku kršil tožnikovo pravico do izjave, saj pred izdajo izpodbijane odločbe ni dal tožniku možnosti izjave o vseh relevantnih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev oziroma na katera je oprl svojo odločitev. Drugostopenjski organ bi namreč moral tožnika celovito in konkretizirano seznaniti s svojimi ugotovitvami tako glede dejanskega stanja, kot tudi z vidika pravnega stanja obravnavane zadeve tako, da bi imel tožnik možnost opredeliti se do njegovih stališč v dejanskem in pravnem pogledu ter tudi ustrezno in zadostno možnost, da bi lahko navedel morebitne nasprotne argumente in predložil ali predlagal ustrezna dokazila v podkrepitev svojih navedb.
lekarniška dejavnost - opravljanje lekarniške dejavnosti - molk organa - podružnica
V zadevi ni sporno, da drugostopenjski organ ni odločil o tožničini pritožbi s 13. 6. 2019 zoper odločbo Občinske uprave Občine Cerkno in da ga je tožnica 6. 9. 2019 pisno pozvala, naj o zadevi odloči v nadaljnjih sedmih dneh. Na glavni obravnavi 10. 11. 2020 je tožnica povedala, da do tega dne odločba drugostopenjskega organa še ni bila izdana, do izdaje te sodbe pa sodišče tudi ni prejelo nobenega obvestila, da so se v vmesnem času te okoliščine spremenile. Poleg tega plačilo upravne takse ni procesna predpostavka za obravnavo vloge oziroma pritožbe v upravnem postopku, temveč zakon za njeno neplačilo predvideva nastop drugih pravnih posledic (zamudne obresti, prisilna izterjava). Toženka bi tako morala o tožničini pritožbi odločiti ne glede na dejstvo, ali je upravna taksa plačana ali ne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - vsebina prošnje - pravno svetovanje
Kljub temu, da toženka ni mogla preveriti izpolnjevanja vsebinskega kriterija, prošnje za dodelitev BPP ni zavrnila, ampak je tožnici dodelila BPP v omejenem obsegu, kot pravno svetovanje pri odvetnici, z možnostjo, da se o morebitni vložitvi pritožbe odloči po prejemu nasveta oz. priporočila odvetnice, opravljenega na podlagi pravnega svetovanja, iz katerega bo razvidna ocena odvetnice o tožničinih verjetnih izgledih za uspeh v postopku.