brezplačna pravna pomoč - vrnitev napotnice - rok - postopek izvršbe - izvršilni naslov - sklep o ugovoru - vročitev sklepa
Ker je v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova dodelitev brezplačne pravne pomoči zelo omejena, in sicer na fazo ugovornega postopka, s čimer se brezplačna pravna pomoč tudi izčrpa, in ker je posledica izvedbe naroka za obravnavanje ugovora dolžnika izdaja sklepa, je treba tudi v obravnavani zadevi šteti, da je storitev zastopanja na naroku končana takrat, ko je izvajalcu brezplačne pravne pomoč vročen ta sklep.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, očitno pa pomeni, da je spoznavno na prvi pogled. V tem smislu je treba razlagati tudi nadaljnjo opredelitev pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec verjetne izglede za uspeh. Organ za brezplačno pravno pomoč namreč nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazensko preiskovalna dejanja
Ker je tožnik obravnavan v postopku pred sodiščem, ki trenutno še poteka v fazi kazensko preiskovalnih dejanj, rezultat katerih se lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, je nedvomno v interesu pravičnosti, da mu je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v tem postopku, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do poštenega sojenja.
Po presoji kriterijev 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah je tako treba zadeve, v zvezi s katerimi je vložena prošnja za dodelčitev brezplačne pravne pomoči, presojati razumno in z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje pa ni niti nepravično, niti nemoralno.
ZBPP člen 7. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do obrambe - preiskovalni postopek
Ker je tožeča stranka v postopku brezplačne pravne pomoči prosila za dodelitev le-te v kazensko-preiskovalnem postopku v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena zaporna kazen, bi ji tako, upoštevajoč okoliščine in zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, morala biti dodeljena brezplačna pravna pomoč, kolikor tožeča stranka izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.
zavezanec za plačilo - uporaba materialnega prava - plačilo stroškov - potrebne prilagoditve - delovno mesto
Sredstva za prilagoditev delovnega mesta je prispevala občina. Lokalna skupnost je dolžna zagotavljati sredstva za investicije v osnovne šole, vgraditev dvigala pa nedvomno je taka investicija. Občina je zavezanka za plačilo tovrstnih stroškov, zato tožeča stranka ni upravičena do še enega zneska izplačila do drugega vira, to je od prvostopenjskega organa.
vpis na fakulteto - doktorat znanosti - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev vloge - rok za dopolnitev vloge - prekluzivni rok - zavrženje vloge
Prvostopenjski organ roka za dopolnitev vloge ne bi smel obravnavati kot prekluzivni rok, saj zamuda tega roka ne bi smela imeti škodljivih posledic za vložnika pod pogojem, da je vloga dopolnjena še pred izdajo akta, s katerim se odloči o vlogi. Rok iz prvega in drugega odstavka 67. člena ZUP ni prekluziven iz razloga, ker ne gre za zakonski procesni rok, saj ni predpisan z zakonom, ampak ga postavi uradna oseba, saj ga je možno na prošnjo stranke tudi podaljšati.
ZJC-B člen 3, 3/1, 14,19. ZUreP-1 člen 92, 92/2. URS člen 33.
razlastitev - javna korist - gozdna cesta - kategorizirana javna cesta - sorazmernost in nujnost razlastitve
Upravni organ mora ugotavljati dejansko stanje v skladu z določilom drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 v zvezi s 19. členom ZJC-B. Razlastitev, omejitev in obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena sorazmerna s posegom v zasebno lastnino in zato je v ta namen treba raziskati vse zatrjevane okoliščine.
ZJU člen 65, 65/1, 65/1-4. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
javni natečaj - javni uslužbenci - izbira - izbirni postopek - nova dejstva in dokazi
Tožnik ugovarja, da postopek izbire ni bil skladen z razpisnimi pogoji, s čimer smiselno zatrjuje, da je prišlo do bistvenih kršitev javnega natečaja iz 4. točke prvega odstavka 65. člena ZJU.
Ker tožnik v tožbi ni obrazložil, zakaj dejstev, ki jih je navedel v tožbi, ni mogel uveljavljati že v pritožbenem postopku, sodišče le-teh v skladu z določbama tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 v upravnem sporu ni smelo upoštevati.
uporaba kriterijev - kršitev prepovedi diskriminacije - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - posredna diskriminacija
Kriteriji v Dogovoru so sicer oblikovani nevtralno in veljajo za vse delavce, njihov učinek pa je lahko tak, da dejansko določene delavce s specifičnimi osebnimi okoliščinami postavi v slabši položaj. Ti delavci so postavljeni v manj ugoden položaj, ki se kaže v nižjem odstotku izplačila poslovne uspešnosti in da tako znižanje prizadane tiste delavce, ki so bodisi pogosteje bodisi dlje časa odsotni, to pa so tudi noseče delavke, delavci s kroničnimi ali dlje časa trajajočimi boleznimi ali poškodbami, ki terjajo večje zdravstvene posege ali rehabilitacijo, delavci s statusom invalida, tisti, ki negujejo ali spremljajo družinskega člana v primerih bolezni ali poškodb, starejši delavci ipd., ter da bodo zaradi svojih okoliščin posebne narave, ki jih ne morejo spremeniti, težje dosegli kriterij prisotnosti na delu, s čimer so postavljeni v manj ugoden položaj v primerjavi s tistimi, ki navedenih okoliščin nimajo.
Direktive kot tudi sodbe Sodišča EU določajo le minimum pravnega normiranja, ki so ga države dolžne zagotoviti, ne preprečuje pa državam, da bi razširile obseg pravic.
ZNISESČP člen 11, 11/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - materialni rok - rok za vložitev - zavrženje zahteve
Ni odločilno, ali se je tožeča stranka dejansko seznanila s zakonskimi pogoji za vložitev zahteve, ampak, da so bile možnosti za seznanitev (dovolj) realne in dostopne. Petindvajset mesečno obdobje tako predstavlja razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za seznanitev s pogoji za verifikacijo devizne vloge in vložitev zahteve za verifikacijo in s tem uveljavitev svojih lastninskih upravičenj. Tudi sicer se je o ustreznosti določitve materialnega roka iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP (posredno) izreklo že ESČP, in sicer v 21. točki sklepa št. 3461/08 (Vehbija Hodžić proti Sloveniji).
javni razpisi - štipendiranje - sprememba zahtevka po vložitvi vloge
Tožnica glede na pogoje Javnega razpisa ne more naknadno spremeniti izobraževalne ustanove, ki jo je vpisala na vlogo. Po presoji sodišča navedba na vlogi glede izobraževalne ustanove oz. programa, pojasnjuje vsebino zahtevka vlagatelja ter predstavlja bistveno sestavino vloge. Zato sprememba le-tega tudi po presoji sodišča pomeni spremembo vloge, ki pa glede na objavljene razpisne pogoje po preteku roka za prijavo na Javni razpis ni več mogoča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - vsebina prošnje - pravno svetovanje
Kljub temu, da toženka ni mogla preveriti izpolnjevanja vsebinskega kriterija, prošnje za dodelitev BPP ni zavrnila, ampak je tožnici dodelila BPP v omejenem obsegu, kot pravno svetovanje pri odvetnici, z možnostjo, da se o morebitni vložitvi pritožbe odloči po prejemu nasveta oz. priporočila odvetnice, opravljenega na podlagi pravnega svetovanja, iz katerega bo razvidna ocena odvetnice o tožničinih verjetnih izgledih za uspeh v postopku.
odmera davka v posebnih primerih - odmera davka - zmotna uporaba materialnega prava - davčna ocena - sredstva za privatno potrošnjo - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-113/17-40 z dne 30. 9. 2020 odločilo, da se zaradi neskladnosti z 29. členom Ustave RS četrti odstavek 68.a člena ZDavP-2 razveljavi, kolikor določa obdavčitev nenapovedanih dohodkov po davčni stopnji, ki presega davčno stopnjo, določeno v petem odstavku 68. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12 in 94/12), ter, da se zaradi neskladnosti s 155. členom Ustave RS tretji odstavek citiranega člena ZDavP-2 razveljavi, kolikor se na njegovi podlagi lahko obdavčijo tudi nenapovedani dohodki, ki izvirajo iz obdobij pred 1. 1. 2009.
ZDDV-1 člen 39, 39/3. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 90, 90/1.
davek na dodano vrednost (DDV) - izstopni DDV - popravek izstopnega DDV - stečajni postopek - prijava terjatve v stečajni postopek
Ker tožnik svoje terjatve ni prijavil v stečajnem postopku zoper svojega dolžnika, bo moral tožnik, iz razloga pravnomočno končanega stečajnega postopka nad svojim dolžnikom, dokazati več dejstev. Tako bo moral dokazati, da je njegova terjatev do stečajnega dolžnika obstajala, da je terjatev skladno z zakonom v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala in da je s tem postalo neplačilo te terjatve dokončno, kar pomeni, da gre za neizterljivo terjatev. Končno bo moral dokazati, da terjatev v stečajnem postopku ne bi bila poplačana, čeprav bi jo prijavil. Glede navedenih dejstev je dokazno breme na tožniku. Zato tak davčni zavezanec ne bo zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede obstoja terjatve (le) s predložitvijo sklepa o končanju stečajnega postopka, temveč bo moral obstoj terjatve, ki izhaja iz transakcije, ki je predmet DDV, utemeljevati z listinskimi in drugimi primernimi dokazi, kar bo predmet davčnega ugotovitvenega postopka.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev
V času od 3. 1. 2020, ko je bila odvetnica imenovana za zastopanje tožnika, pa do 20. 2. 2020, ko je predlagala svojo razrešitev, odvetnica od tožnika ni uspela pridobiti dokumentov kljub številnim pozivom, ki kažejo na delo v tožnikovi zadevi, zato sodišče v celoti zavrača tožnikove navedbe in njegove razloge, da so razlogi za razrešitev na strani odvetnice, ker ta ne bi opravljala v redu svoje dolžnosti (deveti odstavek 30. člena ZBPP). Odvetnica se je v celoti zavedala svoje dolžnosti, da mora pred pripravljalnim narokom in prvim narokom za glavno obravnavo pravočasno oddati pripravljalno vlogo, ki mora biti, da je kvalitetna (sposobna za obravnavo), opremljena z ustreznimi dokazili, zato je kljub tožnikovi neodzivnosti pravilno vztrajala pri dolžnosti tožnika, da priskrbi ustrezna dokazila, kar kaže, da je sama v redu in strokovno opravljala svojo dolžnost. Pozivi za predložitev listin in aktivacjo tožnika ne pomenijo prevalitev odvetniških dolžnosti na tožnika, pač pa uresničitev sodelovalne dolžnosti strank.
lekarniška dejavnost - opravljanje lekarniške dejavnosti - molk organa - podružnica
V zadevi ni sporno, da drugostopenjski organ ni odločil o tožničini pritožbi s 13. 6. 2019 zoper odločbo Občinske uprave Občine Cerkno in da ga je tožnica 6. 9. 2019 pisno pozvala, naj o zadevi odloči v nadaljnjih sedmih dneh. Na glavni obravnavi 10. 11. 2020 je tožnica povedala, da do tega dne odločba drugostopenjskega organa še ni bila izdana, do izdaje te sodbe pa sodišče tudi ni prejelo nobenega obvestila, da so se v vmesnem času te okoliščine spremenile. Poleg tega plačilo upravne takse ni procesna predpostavka za obravnavo vloge oziroma pritožbe v upravnem postopku, temveč zakon za njeno neplačilo predvideva nastop drugih pravnih posledic (zamudne obresti, prisilna izterjava). Toženka bi tako morala o tožničini pritožbi odločiti ne glede na dejstvo, ali je upravna taksa plačana ali ne.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - nepopolna vloga - rok za dopolnitev - zavrženje predloga
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnici poziv za dopolnitev predloga vročen 10. 4. 2019 in v njem določen 30-dnevni rok, in dalje, da je pred iztekom roka, 9. 5. 2019, vložila prošnjo za podaljšanje roka, ki ji je bilo ugodeno ter ji je bil rok podaljšan do 21. 6. 20193. Tako navedenim dejstvom tožnica niti ne ugovarja, in tudi ne ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da do izteka podaljšanega roka, do 21. 6. 2019, predloga za opustitev cepljenja z zahtevano zdravstveno dokumentacijo ni dopolnila. Ob takih dejstvih, ki so tudi nesporna, pa je ministrstvo moglo oziroma moralo postopati po drugem odstavku 67. člena ZUP in njen predlog za opustitev cepljenja zavreči, kot je bila za primer, da bi v skladu s pozivom ministrstva ne ravnala, tožnica v pozivu tudi obveščena.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - kršitev pravice do izjave
Drugostopenjski organ je v postopku kršil tožnikovo pravico do izjave, saj pred izdajo izpodbijane odločbe ni dal tožniku možnosti izjave o vseh relevantnih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev oziroma na katera je oprl svojo odločitev. Drugostopenjski organ bi namreč moral tožnika celovito in konkretizirano seznaniti s svojimi ugotovitvami tako glede dejanskega stanja, kot tudi z vidika pravnega stanja obravnavane zadeve tako, da bi imel tožnik možnost opredeliti se do njegovih stališč v dejanskem in pravnem pogledu ter tudi ustrezno in zadostno možnost, da bi lahko navedel morebitne nasprotne argumente in predložil ali predlagal ustrezna dokazila v podkrepitev svojih navedb.