Priznavalnina ni zgolj nagrada za minulo delo, temveč je obenem socialni korektiv, pri katerem se upošteva tudi socialne okoliščine. Priznavalnina je namenjena korekciji pokojnine zaradi podcenjenega umetniškega dela v preteklosti. To pa pomeni, da je minister dolžan pomembnost prispevka prosilca presojati tudi v luči podatkov o njegovi pokojnini ter njeni ustreznosti z ozirom na opravljeno umetniško minulo delo.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220, 220/2, 220/2-b, 239. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 219, 366, 366/2.
V postopku ugotovljena zloraba sistema NCTS pri avstrijskem namembnem uradu se lahko kvalificira kot napaka carinskih organov v smislu (b) točke drugega odstavka 220. člena CZS, ki je po tej določbi eden od pogojev, da se carinske dajatve ne naložijo osebi, ki je sicer zavezana k plačilu.
Prvostopenjski organ bi v obravnavni zadevi moral upoštevati, da gre pri zlorabi sistema NCTS za posebno okoliščino po 239. členu CZS, zaradi česar bi moral ugotoviti očitno malomarno ravnanje tožnika, zaradi katerega tožnik ni mogel ugotoviti navedene napake. Tako očitno malomarno ravnanje tožnika, zaradi katerega tožnik napake carinskega organa ni mogel ugotoviti, pa po presoji sodišča v obravnavani zadevi ni izkazano. Prvostopenjski organ navaja, da tožnik ni ravnal z vso potrebno in zahtevano skrbnostjo, ker ni sprejel vseh potrebnih ukrepov, da bi se zaščitil pred vsemi tveganji. Vendar pa dejstvo, da tožnik ni sprejel vseh potrebnih zaščitnih ukrepov, ki bi pomenili zaščito pred vsemi tveganji, po presoji sodišča lahko pomeni, da tožnik ni ravnal v smislu dobrega gospodarstvenika in z veliko stopnjo odgovornosti, ne pa, da je ravnal očitno malomarno.
davek od dohodka iz kapitala - dobiček - prikrito izplačilo dobička - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Prikrito izplačilo dobička po 7. točki 74. člena ZDDPO-2, na katero se sklicuje toženka, se nanaša na prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima (neposredno ali posredno) v lasti v cit. določilu definiran delež v kapitalu izplačevalca. Toženka pa v drugostopenjski odločbi ugotavlja, da D.D. tudi po prodaji deleža v družbi A. slednjo še vedno obvladuje prek tožnika ter da si je D.D. izplačal 5,6 mio EUR kot vračilo posojila, ekonomsko pa gre za izplačilo dobička, torej je D.D. imel ob prodaji deleža v A. namen prihraniti na davku iz naslova izplačanega dobička.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev
Odločanje o pravici do uporabe mobilnega telefona po petem odstavku 75. člena ZIKS-1 ne predstavlja odločanja v upravnem postopku. Pravno pomoč pa je mogoče dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve brezplačne pravne pomoči ne omogoča.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZBPP člen 30, 30/6, 40.
povračilo stroškov odvetniku - aktivna legitimacija - stranka v postopku
V primeru izdaje izpodbijanega sklepa o odmeri stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči pooblaščencu, odvetniku, tožnica ni bila niti stranka postopka, niti stranski udeleženec. Ker tožnica ni imela zahtevanega položaja stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče odmerilo stroške izvajalcu BPP (to ima odvetnik kot izvajalec BPP), nima procesne ligitimacije za sprožitev upravnega spora zoper izpodbijani sklep.
lekarniška dejavnost - podružnica - molk organa prve in druge stopnje - procesne predpostavke - tožba zaradi molka organa
Sodišče, glede na ugovor toženke, da „v zadevi niso izpolnjeni vsi pogoji za začetek postopka“ poudarja, da je v primeru, če je vloga nepopolna, organ dolžan vložnika po prvem odstavku 67. člena ZUP v roku petih delovnih dni pozvati, naj pomanjkljivosti odpravi, in določiti rok, v katerem mora to storiti. Ker gre za instrukcijski rok, njegova prekoračitev sicer nima neposrednih pravnih posledic, vendar ga kljub temu ni mogoče zanemariti. To bi namreč pomenilo, da bi organ z opustitvijo dolžnega ravnanja lahko preprečil uporabo 222. člena ZUP ali jo odložil za nerazumno obdobje, kar bi bilo v nasprotju z institutom tožbe zaradi molka organa in bi lahko vodilo v omejevanje pravice do sodnega varstva.
Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (2014) člen 22, 22/3. ZDR-1 člen 54.
javni razpis - razpisni pogoj - začasna nezmožnost za delo - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - bolniški stalež - porodniški dopust - dopust za nego in varstvo otroka - število zaposlenih delavcev
V obravnavanem primeru odsotnost delavke zaradi koriščenja porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka, ne pomeni nezmožnost opravljanja dela, ki omogoča nadomestno zaposlitev in izjemo po tretjem odstavku 22. člena Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje.
davčna izvršba - mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah - vročitev v tujini - zaprosilo za izterjavo
Čeprav iz zaprosila za izterjavo izhaja podatek o vročitvi izvršilnega naslova v državi članici prosilki, Nemčiji, v upravnem spisu ni podatka oziroma dokazila o vročitvi izvršilnega naslova, niti podatka o jeziku, v katerem je bil slednji vročen, niti ni bil priložen izvršilni naslov, zato je sodišče presodilo, da podatki spisa ne zadoščajo za pravilno in skladno z določbami ZDavP-2 izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.
sindikalna svoboda - stavkovni sporazum - predhodni preizkus tožbe v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe in posledično zavrženje začasne odredbe
Sodišče je tožbo zavrglo, saj izpodbijani sklep ne predstavlja upravne odločbe, pa tudi ne drugega oblastvenega posamičnega akta, ki bi bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim bi bilo poseženo v pravice in pravne koristi tožeče stranke, saj ga je tožena stranka izdala v realizaciji Stavkovnega sporazuma.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - izvršilni postopek - ustavna pritožba
V 8. členu je določeno, da se BPP ne dodeli v določenih primerih, med drugim v primeru, ko je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki preprečujejo izvršbo. V obravnavanem primeru želi tožnica BPP za vložitev ustavne pritožbe v izvršilnem postopku, kar pomeni, da gre za situacijo, ko BPP ni dovoljeno dodeliti.
ZDoh-2 člen 44. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 8.
dohodnina - davčna osnova - nadomestilo za ločeno življenje
Tožnica na delo izven kraja, kjer živi s svojo družino v Sloveniji, ni bila napotena zaradi službenih potreb delodajalca družbe. Le-ta v relevantnem času sploh ni bil njen delodajalec, pač pa je to bila družba na Dunaju, kjer se je tožnica po sporazumni razvezi pogodbe o zaposlitvi zaposlila za nedoločen čas. Tako ne gre za napotitev tožnice s strani delodajalca zaradi službenih potreb na delo v Avstrijo, izven kraja, kjer živi s svojo družino, pač pa je bilo tožničino delovno mesto v Avstriji.
ZVDAGA člen 2, 2/1, 2/1-11, 39. ZS člen 37, 61, 61/2, 98, 114.
varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva - okrajno sodišče - javnopravna oseba
Pogoj za izrek inšpekcijskih ukrepov po ZVDAGA okrajnemu sodišču je izpolnjen, saj je okrajno sodišče državni organ (pristojen za izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb) in zato tudi javnopravna oseba po ZVDAGA.
ZZdrI člen 1, 15. ZZUZIS člen 17, 17/1, 27. Pravilnik o pitni vodi (2004) člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/2. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2-18, 2-21, 2-24, 8, 8/4, 8/5.
dobava vode - zasebni vodovod - lastnik vodovodnega omrežja - oskrba s pitno vodo - zdravstvena ustreznost pitne vode - upravljavec vodovoda
Obveznosti s področja nalezljivih bolezni, objektov in naprav za javno preskrbo s pitno vodo ter minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev na podlagi 6. člena Pravilnika o pitni vodi so naložene lastniku (zasebnega) sistema za oskrbo s pitno vodo, ki nima določenega upravljavca in ne lastniku objekta, ki se iz sistema oskrbuje. Materialnopravno zmotno je nalaganje obveznosti lastniku stavbe, ki ga vodovodni sistem oskrbuje, v kolikor ni tudi lastnik tega vodovoda.
Računi so z ozirom na zahteve, ki jih vsebuje 82. člen ZDDV-1, bistveno pomanjkljivi, saj ne vsebujejo podatkov o vrsti in količini zaračunanih storitev, ter da identifikacija opravljenih storitev tudi na podlagi druge predložene dokumentacije ni možna. To pa pomeni, da je na podlagi navedenih ugotovitev utemeljen tudi zaključek, da tožeča stranka ni izkazala, da so bile zaračunane storitve prevajanja dejansko opravljene, kar je osnovni pogoj za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV, in da torej tožeča stranka že iz tega razloga ni upravičena do odbitka vstopnega DDV, ki ga je uveljavljala v obračunih.
Zgolj ugoden razplet zadeve še ne pomeni, da lahko tožnik zahteva povračilo stroškov postopka. Dejstvo je namreč, in to nesporno, da do omenjenega ugodnega razpleta ni prišlo na podlagi tožnikovih vlog in v postopku, ki je tekel na njihovi podlagi. Do odprave sklepa o zavarovanju je prišlo na podlagi vloge glavnega zavezanca in s tem v drugem postopku. Ta je imel sicer isti cilj, ki ga s svojimi vlogami tudi dosegel. Pri čemer se učinki odprave nedvomno raztezajo tudi na tožnikov položaj. Še vedno pa mu ne dajejo položaja tistega zavezanca, ki je dosegel ugodno rešitev zadeve in s tem položaj zavezanca iz tretjega odstavka 79. člena ZDavP-2, ki je upravičen do povračila stroškov postopka.
dodatek k pokojnini - pravica do dodatka k pokojnini - kriteriji za priznanje pravice do dodatka - športni dosežki - izjemen dosežek
Tožnik, ki je športnik invalid, ni osvojil medalje skladno s 3. členom ZDPIDŠ in zato ne izpolnjuje pogojev in kriterijev za priznanje pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prosilec kot oškodovanec
Tožnica je vložila prošnjo za BPP v zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem domnevnega storilca, za katerega zahteva upravičenega tožilca za uvedbo preiskave ali za začetek kazenskega postopka sploh še ni bila podana, temveč je bila kazenska ovadba zavržena. To pa pomeni, da se formalni kazenski postopek sploh še ni niti začel, zato tudi nikakor ne gre za sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi 7. člena ZBPP.
Enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh, ampak je o kršitvi načela enakosti iz 14. člena Ustave RS mogoče govoriti le takrat, kadar se enaki dejanski položaji obravnavajo različno. V konkretnem primeru tožnica ni z ničemer izkazala, da bi bila neenako obravnavana v primerjavi z drugimi prosilci za BPP.
tožba - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker se je v konkretnem primeru rok za vložitev tožbe iztekel pred samo vložitvijo predmetne tožbe, je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje vloge - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker gre za enoten postopek, je bil ob presoji formalne popolnosti vlog (in ne vloge) sicer lahko izdan skupen poziv za njihovo dopolnitev, vendar pa iz poziva ni razvidno, katere vloge so pomanjkljive, oziroma na katere vloge se poziv za dopolnitev nanaša. Prav tako tudi nepravočasnost dopolnitve in njena posledica, ki je v zavrženju vloge, lahko zadeva le vloge, pri katerih je bila ugotovljena formalna pomanjkljivost in odprava katere se je zahtevala s pozivom k dopolnitvi. Katere so te vloge, pa iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zato ostaja dejansko stanje v tem pogledu nepopolno ugotovljeno, nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa, poleg omenjene nepravilnosti pri uporabi pravil postopka, pomeni razlog za odpravo odločbe.