Tožnica si s tožbo v tem upravnem sporu prizadeva doseči položaj stranskega udeleženca v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ki od 16. 9. 2020 več ne teče ter je bilo v tem postopku izdano okoljevarstveno soglasje z dne 24. 7. 2020 odpravljeno. Glede na to si tožnica po presoji sodišča s tožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, torej izposlovati uveljavljanega položaja stranskega udeleženca, kar ravno poskuša doseči, saj se njen tožbeni zahtevek glasi, naj ji sodišče status stranskega udeleženca v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja prizna. To pa pomeni, da ne izkazuje več pravovarstvene potrebe.
varstvo osebnih podatkov - informacijski pooblaščenec - pisno opozorilo - pravno sredstvo - pravna posledica
Zoper opozorilo v upravnem sporu (v okviru inšpekcijskega postopka) pravno varstvo ni mogoče.
Z opozorilom ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke s področja upravnega prava. Torej ni upravni akt in ga zato ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
ZVPI člen 2, 6. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
izobraževanje - vrednotenje izobraževanja - priznanje izobraževanja - mnenje - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Mnenje, ki ga izda ENIC-NARIC center v postopku vrednotenja izobraževanja, ni upravni akt, s katerim bi navedeni center odločal o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Mnenje je zgolj informativno-svetovalne narave.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 30. ZKme-1 člen 57, 57/5. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 68, 68/8, 68/8-4, 90, 90/4. ZUP člen 10, 237, 237/2, 237/2-7.
neposredna plačila v kmetijstvu - vračilo sredstev - kontrola - neizpolnjevanje obveznosti - neizpolnjevanje razpisnih pogojev - delovno mesto - pogodba o zaposlitvi - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - neobrazložena odločba
Razpisni pogoj oziroma obveznost, da je treba po zaključku naložbe z naložbo zagotavljati ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest oziroma zagotoviti vsaj eno delovno mesto, odkazuje na opravljanje dela oziroma delovnih nalog po pogodbi o zaposlitvi.
Pogoje za dodelitev sredstev oziroma obveznosti je treba izpolnjevati skozi celotno obdobje zaveze.
Iz obrazložitve izpodbijanega akta ne izhaja, da bi prvostopenjski organ sporni znesek vračila izračunal v skladu z metodo, kot je določena v prvem odstavku 30. člena Uredbe 65/2011/EUz dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja niti iz obrazložitve ni mogoče sklepati, da je organ na podlagi izračuna, določenega v 30. členu Uredbe 65/2011/EU, prišel do rezultata, da mora tožnik vrniti celotno višino sredstev, ki jo je prejel na podlagi odločbe o pravici do sredstev, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.
Zavrnitev izvedbe dokaznih predlogov, ki temelji na vnaprejšnji opredelitvi do pomena in vpliva dokazov na končno presojo, v tem primeru ni dopustna, saj je prvostopenjski organ napravil zgolj splošno vnaprejšnjo oceno pomena predlaganih dokazov in ni izčrpno in prepričljivo argumentiral, zakaj predlagani dokazi ne bi vplivali na odločitev, niti za zavrnitev dokaznih predlogov ni navedel kakšnih drugih sprejemljivih razlogov.
avtorsko pravo - določitev tarife za uporabo avtorskih del - kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih - molk organa
Kot izhaja iz tožbe (in kar potrjujejo tudi podatki upravnih spisov), je organ v zadevi opravil štiri obravnave, zadnjo dne 17. 9. 2019, na kateri je bil sprejet sklep, da je obravnava končana in da odločba izide pisno. Tožnik je pri organu izdajo odločbe večkrat urgiral, zlasti po preteku s prvim odstavkom 54. člena ZKUASP določenega roka devetih mesecev za izdajo odločbe po končani obravnavi, nazadnje pa s posebno zahtevo po izdaji odločbe na podlagi drugega v zvezi s tretjim odstavkom 28. člena ZUS-1, ki jo je organ prejel 24. 8. 2020. Rok za izdajo odločbe po tej zahtevi se je iztekel 31. 8. 2020. Organ odločbe ni izdal. Slednje pa tudi pomeni, da so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa.
Ker tožnik ni zaprosil državnih organov za pomoč pred preganjanjem s strani predstavnikov drugega plemena, s tem ni izkazal, da mu država ni sposobna nuditi zaščite in zato ni potrebno, da bi morala tožena stranka še posebej pridobivati splošne in specifične informacije o izvorni državi v zvezi s tem.
ZNISESČP člen 11, 11/1.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1/3.. ZUS-1 člen 59, 59/1, 63, 63/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prepozna zahteva - vrnitev v prejšnje stanje - prekluzivni rok
Rok, ki ga določa prvi odstavek 11. člena za vložitev zahteve za verifikacijo, je materialni prekluzivni rok, saj s potekom tega roka pravice iz ZNISESČP ni več mogoče uveljavljati. Po poteku tega roka so vsi potencialni upravičenci, ki do 31. 12. 2017 niso vložili zahteve za verifikacijo, izgubili pravico materialnega prava do izplačila na podlagi določb ZNISESČP. Glede na navedeno vrnitev v prejšnje stanje ob zamudi roka za vložitev zahteve za verifikacijo ni dovoljena.
ZNISESČP člen 6, 6/1, 10, 10/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2, 237, 237/2, 237/2-3.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - pravica do izjave - pravno nasledstvo
Odgovor tožnika na zahtevo za dopolnitev dokumentacije je bil nesporno oddan na pošto dne 12. 10. 2019, to je pred potekom roka za dopolnitev dokumentacije, ki se je iztekel 16. 10. 2019, ko je tožena stranka že izdala izpodbijani sklep. Odgovor tožnika z dne 12. 10. 2019, torej predstavlja pravočasno vlogo stranke, ki bi jo morala tožena stranka upoštevati pri svoji odločitvi. V odgovoru je tožnik predložil sklep o dedovanju, ki je dokazilo o pravno odločilnem dejstvu – pravnem nasledstvu predmetne devizne vloge. Ker tožena stranka ni počakala na pravočasno vloženo vlogo tožnika, je kršila pravico tožnika do izjave v postopku; zato je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka. Ker se o pravočasno predloženem sklepu o dedovanju tožena stranka ni opredelila v izpodbijanem sklepu, je z ugotovitvijo, da zadevna devizna vloga ni bila prenesena na tožnika, dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 3, 3/1. ZPONDV člen 2, 9, 9/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - obresti
Pri izpolnitvi sodbe ESČP ima država oziroma zakonodajelec široko polje proste presoje, tako da lahko lahko upošteva vse politične, ekonomske, socialne in druge okoliščine, pri čemer mora biti presoja zakonodajalca razumno utemeljena,
Sodišče sodi, da so razlogi za ureditev v ZNISESČP, ki izhajajo iz obrazložitve k predlogu zakona, razumni in utemeljeni na naravi stvari. Ustreznost sheme poplačila potrjujeta tudi Končna resolucija Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 15. 3. 2018 in ESČP v sklepih z dne 27. 4. 2017 v zadevi št. 3461/08 (Vehbija Hodžić proti Sloveniji) ter z dne 5. 9. 2017 v zadevi št. 33805/17 (Stojan Zeljković proti Sloveniji). Glede na dejstvo, da Ljubljanska banka d.d., Glavna podružnica Zagreb, ne obstaja več, bi bilo nemogoče določiti enak način izplačila za varčevalce podružnice v Zagrebu kot za varčevalce v domačih podružnicah. Poleg tega pa je izplačilo 30. dan po pravnomočnosti odločbe, kot določa prvi odstavek 16. člena ZNISESČP, bolj ugoden način izplačila terjatve varčevalca kot izplačilo v obliki obveznic oziroma obročno izplačilo, kjer je izplačilo razdeljeno na daljše časovno obdobje
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2.. ZUS-1 člen 59, 59/1, 63, 63/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Kot je že presodilo Vrhovno sodišče RS v sodbi, X Ips 5/2019 z dne 9. 10. 2019, in v sklepu, X Ips 16/2020 z dne 9. 9. 2020, ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR po ZNISESČP ni pravno relevantno. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Drugi stavek drugega odstavka 2. člena ZNISESČP je določba pojasnjevalne narave, ki ne posega v prvi stavek tega člena (niti v drugi stavek prvega odstavka 1. člena zakona), ampak ga dopolnjuje s tem, ko primeroma določa, da so ''iz poplačila med drugim izključene tudi stare devizne vloge, ki so jih varčevalci v skladu s predpisi BiH prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije.'' Po izvedenem prenosu na JPR je upniško - dolžniško razmerje med bivšim varčevalcem in Banko za preneseni del deviznih sredstev prenehalo. Ravnanje nekdanjih upnikov pri prenosu sredstev z računa Banke pri tem ni bistveno, saj je razlog za prenos deviznih vlog nastal izven sfere Banke. Kot je sodišče že pojasnilo, Republika Slovenija odgovarja za obveznosti, ki jih ima Banka do varčevalcev, ker je bila njena lastnica in je v tej vlogi (lahko) prenesla njeno premoženje na novo banko. Če pa Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati. Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.
Glede na določbe ZBPP ima toženka pravno podlago, da v fazi, ko teče postopek pred sodiščem na prvi stopnji, še ne dodeli BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja tudi za postopek pred sodiščem na drugi stopnji, dokler postopek pred sodiščem na prvi stopnji ni končan oziroma dokler v njem niso izpolnjeni procesni pogoji za vlaganje pravnih sredstev na drugi stopnji. Ne glede na zavrnilno odločitev ima namreč prosilec ob spremembi upoštev(a)nih okoliščin možnost z novo prošnjo uveljavljati nadaljnjo BPP za postopek pred sodiščem na drugi stopnji. To za prosilca, čeprav gre za kompleksno in pomembno zadevo, ni nesorazmerno breme, tudi v primeru relativno kratkih rokov za pravna sredstva.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - devizna vloga
Jugoslovanski dinar je bil pred letom 1991 uradna valuta v Jugoslaviji, zato hranilne vloge v dinarjih niso devizne vloge. Tožena stranka je tako pravilno ugotovila, da predmetna hranilna vloga ne ustreza opredelitvi stare devizne vloge po prvem odstavku 2. člena ZNISESČP, saj, kot rečeno, ne gre za devizno vlogo.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva - izkazanost pogojev za uvedbo ponovnega postopka - dokazno breme
Tožnik v tokratni drugi zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel takšnih novih dejstev, ki bi kakorkoli pomembno povečevali verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen in prav tako ni predložil novih dokazov oziroma se tovrstni novi elementi in ugotovitve, ki bi pomembno povečali verjetnost, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, niso pojavili.
ZUS-1 člen 31, 31/1, 31/2. ZPP člen 87, 87/3, 105.
predhodni preizkus - nepodpisana tožba - nepopolna tožba - zavrženje tožbe - nastanek taksne obveznosti za nepopolno vlogo
Tožeča stranka pomanjkljivosti tožbe ni odpravila in tožbe ni podpisala, torej je tožba ostala nepopolna, izpodbijani akt pa tudi ni ničen, zato je sodišče tožbo zavrglo.
Ker ni bila vložena tožba, ki je sposobna za obravnavanje, pač pa nepopolna vloga, ki ima navedene različne vlagatelje in ki je brez podpisa, zato ni mogoče ugotoviti, kdo jo je vložil, taksna obveznost ni nastala.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - dokazna ocena - prosta presoja dokazov
Organ ima sicer prav, da je ob upoštevanju načel samostojnosti in proste presoje dokazov on tisti, ki oceni dokazno vrednost posameznega dokaza in vseh dokazov skupaj, vendar pa to lahko stori šele po tem ko dokaze izvede, saj lahko ocenjuje le izvedene dokaze.
ZSZ člen 61. ZPNačrt člen 4, 4/2, 14, 14/2, 14/2-9. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 218, 218/5. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9, 9/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila - namembnost nepremičnine - dejanska raba nepremičnin - register nepremičnin - podatki iz uradne evidence - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis
Kriterij za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki upošteva skladnost dejanske rabe nepremičnine s prostorskimi akti, ima ustrezno podlago v določbah 61. člena ZSZ/84. To pa ne velja tudi za drugega od navedenih kriterijev iz 9. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran, namreč kriterija skladnosti dejanske rabe z rabo, opredeljeno v gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega je bila stavba zgrajena. V predpisu tako določen kriterij že na prvi pogled izključuje vse kasnejše spremembe rabe, čeprav bi do njih prišlo legalno, npr. prek izdaje ustreznega gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti, kar bi smiselno pomenilo tudi skladnost take rabe s prostorskim aktom. ZSZ/84 ne daje podlage za uporabo takega kriterija za odmero NUSZ niti v primeru, če je do spremembe namembnosti - in s tem dejanske rabe - prišlo brez gradbenega dovoljenja. Pojem "smotrnega izkoriščenja stavbnega zemljišča" iz 61. člena ZSZ/84 je sicer mogoče povezati s skladnostjo dejanske rabe s prostorskim aktom, ne pa tudi z načinom, kako je do take rabe prišlo. Enako je mogoče sklepati tudi iz 218.c člena ZGO-1, ki opredeljuje podatke, ki naj bi bili podlaga za odmero NUSZ. Iz primerjave teh podatkov s prostorskimi akti kot splošnimi predpisi je očitno mogoče ugotoviti, ali je dejanska raba (kot podatek iz registra) skladna z namensko rabo zemljišča, ne pa tudi o tem, kako je do take rabe prišlo. Navedena določba 9. člena Odloka, ki veže ugotovitev o racionalni rabi stavbnega zemljišča na rabo, opredeljeno v gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega je bila stavba zgrajena, tako nima ustrezne zakonske podlage oziroma je nezakonita. V tem pogledu tožnik pravilno opozarja na 125. člen Ustave, po katerem je sodišče pri odločanju vezano izključno na ustavo in zakon, zato je dolžno zavrniti odločanje na podlagi nezakonite določbe podzakonskega akta.
Stališče, da je tako za nastanek kot za redno prenehanje stavbne pravice potreben izbris iz zemljiške knjige in stavbna pravica ne preneha s samim potekom dobe, za katero je bila dogovorjena, je zavzela tudi teorija. Iz prvostopenjske odločbe izhaja, da je bila ta pravica v času izdaje akta še vedno vpisana v zemljiški knjigi, kar glede na povedano pomeni, da ni prenehala. To pomeni, da je bil v obravnavani zadevi na dan izdaje prvostopenjske odločbe zavezanec za plačilo imetnik stavbne pravice A.A., roj. ...
lekarniška dejavnost - podružnica - molk organa prve in druge stopnje - procesne predpostavke - tožba zaradi molka organa
Sodišče, glede na ugovor toženke, da „v zadevi niso izpolnjeni vsi pogoji za začetek postopka“ poudarja, da je v primeru, če je vloga nepopolna, organ dolžan vložnika po prvem odstavku 67. člena ZUP v roku petih delovnih dni pozvati, naj pomanjkljivosti odpravi, in določiti rok, v katerem mora to storiti. Ker gre za instrukcijski rok, njegova prekoračitev sicer nima neposrednih pravnih posledic, vendar ga kljub temu ni mogoče zanemariti. To bi namreč pomenilo, da bi organ z opustitvijo dolžnega ravnanja lahko preprečil uporabo 222. člena ZUP ali jo odložil za nerazumno obdobje, kar bi bilo v nasprotju z institutom tožbe zaradi molka organa in bi lahko vodilo v omejevanje pravice do sodnega varstva.
davek od dohodka iz kapitala - dobiček - prikrito izplačilo dobička - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Prikrito izplačilo dobička po 7. točki 74. člena ZDDPO-2, na katero se sklicuje toženka, se nanaša na prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima (neposredno ali posredno) v lasti v cit. določilu definiran delež v kapitalu izplačevalca. Toženka pa v drugostopenjski odločbi ugotavlja, da D.D. tudi po prodaji deleža v družbi A. slednjo še vedno obvladuje prek tožnika ter da si je D.D. izplačal 5,6 mio EUR kot vračilo posojila, ekonomsko pa gre za izplačilo dobička, torej je D.D. imel ob prodaji deleža v A. namen prihraniti na davku iz naslova izplačanega dobička.
Zgolj ugoden razplet zadeve še ne pomeni, da lahko tožnik zahteva povračilo stroškov postopka. Dejstvo je namreč, in to nesporno, da do omenjenega ugodnega razpleta ni prišlo na podlagi tožnikovih vlog in v postopku, ki je tekel na njihovi podlagi. Do odprave sklepa o zavarovanju je prišlo na podlagi vloge glavnega zavezanca in s tem v drugem postopku. Ta je imel sicer isti cilj, ki ga s svojimi vlogami tudi dosegel. Pri čemer se učinki odprave nedvomno raztezajo tudi na tožnikov položaj. Še vedno pa mu ne dajejo položaja tistega zavezanca, ki je dosegel ugodno rešitev zadeve in s tem položaj zavezanca iz tretjega odstavka 79. člena ZDavP-2, ki je upravičen do povračila stroškov postopka.