ZVPI člen 2, 6. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
izobraževanje - vrednotenje izobraževanja - priznanje izobraževanja - mnenje - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Mnenje, ki ga izda ENIC-NARIC center v postopku vrednotenja izobraževanja, ni upravni akt, s katerim bi navedeni center odločal o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Mnenje je zgolj informativno-svetovalne narave.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja - načelo zaslišanja stranke v postopku
Tožena stranka v obravnavani zadevi ni izpeljala ugotovitvenega postopka in tožnice ni pozvala, naj se o njenih ugotovitvah izjavi. V izpodbijani odločbi tožena stranka zgolj pojasnjuje svoje stališče, da glede na pridobljene podatke ter ob upoštevanju dejstva, da jo tožnica ni obvestila o spremenjenih okoliščinah (tj. prodaji podedovanega premoženja), ki lahko vplivajo na dodeljeno brezplačno pravno pomoč, te ni pozivala k izjasnitvi, saj meni, da gre šteti, da se je tožnica s tem, ko ni izpolnila svoje obveznosti glede obveščanja tožene stranke, odpovedala posebnemu ugotovitvenemu postopku. Tako stališče tožene stranke je zmotno. Kolikor bi bil namen zakonodajalca, da se neupoštevanje obveznosti obveščanja šteje kot podlaga za to, da strokovna služba za brezplačno pravno pomoč ni dolžna izpeljati ugotovitvenega postopka, bi bilo to v zakonu določeno. Tako pa za razlago, kot jo je sprejela tožena stranka, ni nobene materialne podlage, torej je tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo, taka razlaga pa krši pravico stranke do poštenega postopka.
ZVojI člen 79. Sporazum o definitivnem urejanju vseh medsebojnih obveznosti ekonomske in finančne narave, ki izvirajo iz mirovne pogodbe in sukcesivnih sporazumov, z dne 18. 12. 1954 (1954) člen 1, 1/1, 2, 3, 4. Pariška mirovna pogodba (Mirovna pogodba z Italijo) (1947) člen 9, 19/1, 19/2. Pariška mirovna pogodba (Mirovna pogodba z Italijo) (1947) točka 7, 8.
zahteva za priznanje statusa civilnega invalida vojne - pravica do invalidnine - izplačilo akontacije vojaške invalidske pokojnine - mednarodne obveznosti
Drži, da je bil način izpolnitve obveznosti Italije iz 8. točke priloge XIV Pariške mirovne pogodbe v Sporazumu dogovorjen tako, da ta obveznost s 15. 9. 1947 preide na Jugoslavijo, za kar je Italija zagotovila tudi sredstva. Vendar pa je datum 15. 9. 1947 iz 1. člena Sporazuma upošteven le za pokojnine iz 8. točke priloge XIV, to je za upravičenja do pokojnin, ki so jih osebe pridobile z delom za Republiko Italijo ali za njene lokalne oblasti oziroma z delom v italijanski državni upravi. 1. člen Sporazuma se tako ne more nanašati na vojne pokojnine, do katerih bi bile civilne osebe upravičene zaradi okoliščin, kot jih je uveljavljala stranka v svojem zahtevku. Sodišče je zato zaključilo, da je treba zavrniti tudi sklepanje, da je zaradi Akta o notifikaciji nasledstva na Republiko Slovenijo prešla odgovornost zaradi neizvršenih obveznosti nekdanje Jugoslavije glede sprejetja pravnih podlag, na podlagi katerih bi civilni invalidi vojne lahko uveljavili zahtevke za ugotovitev statusa in izplačilo invalidnin za čas od 15. 9. 1947 do datuma, ko jim je bil na podlagi predpisov, sprejetih v nekdanji skupni državi, ta status priznan, invalidnine pa izplačevane.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja le finančnega stanja prosilca, pač pa se tudi preverja ali prosilec izpolnjuje še druge pogoje, določene s tem zakonom. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morajo biti torej istočasno izpolnjeni tako finančni kot tudi vsebinski pogoji. To pomeni, da kolikor eden od teh pogojev ni izpolnjen, prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, pa četudi drug pogoj izpolnjuje.
varstvo osebnih podatkov - informacijski pooblaščenec - pisno opozorilo - pravno sredstvo - pravna posledica
Zoper opozorilo v upravnem sporu (v okviru inšpekcijskega postopka) pravno varstvo ni mogoče.
Z opozorilom ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke s področja upravnega prava. Torej ni upravni akt in ga zato ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
ZNISESČP člen 6, 6/1, 10, 10/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2, 237, 237/2, 237/2-3.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - pravica do izjave - pravno nasledstvo
Odgovor tožnika na zahtevo za dopolnitev dokumentacije je bil nesporno oddan na pošto dne 12. 10. 2019, to je pred potekom roka za dopolnitev dokumentacije, ki se je iztekel 16. 10. 2019, ko je tožena stranka že izdala izpodbijani sklep. Odgovor tožnika z dne 12. 10. 2019, torej predstavlja pravočasno vlogo stranke, ki bi jo morala tožena stranka upoštevati pri svoji odločitvi. V odgovoru je tožnik predložil sklep o dedovanju, ki je dokazilo o pravno odločilnem dejstvu – pravnem nasledstvu predmetne devizne vloge. Ker tožena stranka ni počakala na pravočasno vloženo vlogo tožnika, je kršila pravico tožnika do izjave v postopku; zato je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka. Ker se o pravočasno predloženem sklepu o dedovanju tožena stranka ni opredelila v izpodbijanem sklepu, je z ugotovitvijo, da zadevna devizna vloga ni bila prenesena na tožnika, dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 3, 3/1. ZPONDV člen 2, 9, 9/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - obresti
Pri izpolnitvi sodbe ESČP ima država oziroma zakonodajelec široko polje proste presoje, tako da lahko lahko upošteva vse politične, ekonomske, socialne in druge okoliščine, pri čemer mora biti presoja zakonodajalca razumno utemeljena,
Sodišče sodi, da so razlogi za ureditev v ZNISESČP, ki izhajajo iz obrazložitve k predlogu zakona, razumni in utemeljeni na naravi stvari. Ustreznost sheme poplačila potrjujeta tudi Končna resolucija Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 15. 3. 2018 in ESČP v sklepih z dne 27. 4. 2017 v zadevi št. 3461/08 (Vehbija Hodžić proti Sloveniji) ter z dne 5. 9. 2017 v zadevi št. 33805/17 (Stojan Zeljković proti Sloveniji). Glede na dejstvo, da Ljubljanska banka d.d., Glavna podružnica Zagreb, ne obstaja več, bi bilo nemogoče določiti enak način izplačila za varčevalce podružnice v Zagrebu kot za varčevalce v domačih podružnicah. Poleg tega pa je izplačilo 30. dan po pravnomočnosti odločbe, kot določa prvi odstavek 16. člena ZNISESČP, bolj ugoden način izplačila terjatve varčevalca kot izplačilo v obliki obveznic oziroma obročno izplačilo, kjer je izplačilo razdeljeno na daljše časovno obdobje
Ker tožnik ni zaprosil državnih organov za pomoč pred preganjanjem s strani predstavnikov drugega plemena, s tem ni izkazal, da mu država ni sposobna nuditi zaščite in zato ni potrebno, da bi morala tožena stranka še posebej pridobivati splošne in specifične informacije o izvorni državi v zvezi s tem.
ZNISESČP člen 11, 11/1.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1/3.. ZUS-1 člen 59, 59/1, 63, 63/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prepozna zahteva - vrnitev v prejšnje stanje - prekluzivni rok
Rok, ki ga določa prvi odstavek 11. člena za vložitev zahteve za verifikacijo, je materialni prekluzivni rok, saj s potekom tega roka pravice iz ZNISESČP ni več mogoče uveljavljati. Po poteku tega roka so vsi potencialni upravičenci, ki do 31. 12. 2017 niso vložili zahteve za verifikacijo, izgubili pravico materialnega prava do izplačila na podlagi določb ZNISESČP. Glede na navedeno vrnitev v prejšnje stanje ob zamudi roka za vložitev zahteve za verifikacijo ni dovoljena.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2.. ZUS-1 člen 59, 59/1, 63, 63/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Kot je že presodilo Vrhovno sodišče RS v sodbi, X Ips 5/2019 z dne 9. 10. 2019, in v sklepu, X Ips 16/2020 z dne 9. 9. 2020, ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR po ZNISESČP ni pravno relevantno. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Drugi stavek drugega odstavka 2. člena ZNISESČP je določba pojasnjevalne narave, ki ne posega v prvi stavek tega člena (niti v drugi stavek prvega odstavka 1. člena zakona), ampak ga dopolnjuje s tem, ko primeroma določa, da so ''iz poplačila med drugim izključene tudi stare devizne vloge, ki so jih varčevalci v skladu s predpisi BiH prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije.'' Po izvedenem prenosu na JPR je upniško - dolžniško razmerje med bivšim varčevalcem in Banko za preneseni del deviznih sredstev prenehalo. Ravnanje nekdanjih upnikov pri prenosu sredstev z računa Banke pri tem ni bistveno, saj je razlog za prenos deviznih vlog nastal izven sfere Banke. Kot je sodišče že pojasnilo, Republika Slovenija odgovarja za obveznosti, ki jih ima Banka do varčevalcev, ker je bila njena lastnica in je v tej vlogi (lahko) prenesla njeno premoženje na novo banko. Če pa Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati. Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.
Glede na določbe ZBPP ima toženka pravno podlago, da v fazi, ko teče postopek pred sodiščem na prvi stopnji, še ne dodeli BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja tudi za postopek pred sodiščem na drugi stopnji, dokler postopek pred sodiščem na prvi stopnji ni končan oziroma dokler v njem niso izpolnjeni procesni pogoji za vlaganje pravnih sredstev na drugi stopnji. Ne glede na zavrnilno odločitev ima namreč prosilec ob spremembi upoštev(a)nih okoliščin možnost z novo prošnjo uveljavljati nadaljnjo BPP za postopek pred sodiščem na drugi stopnji. To za prosilca, čeprav gre za kompleksno in pomembno zadevo, ni nesorazmerno breme, tudi v primeru relativno kratkih rokov za pravna sredstva.
ZUS-1 člen 31, 31/1, 31/2. ZPP člen 87, 87/3, 105.
predhodni preizkus - nepodpisana tožba - nepopolna tožba - zavrženje tožbe - nastanek taksne obveznosti za nepopolno vlogo
Tožeča stranka pomanjkljivosti tožbe ni odpravila in tožbe ni podpisala, torej je tožba ostala nepopolna, izpodbijani akt pa tudi ni ničen, zato je sodišče tožbo zavrglo.
Ker ni bila vložena tožba, ki je sposobna za obravnavanje, pač pa nepopolna vloga, ki ima navedene različne vlagatelje in ki je brez podpisa, zato ni mogoče ugotoviti, kdo jo je vložil, taksna obveznost ni nastala.
ZSZ člen 61. ZPNačrt člen 4, 4/2, 14, 14/2, 14/2-9. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 218, 218/5. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9, 9/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila - namembnost nepremičnine - dejanska raba nepremičnin - register nepremičnin - podatki iz uradne evidence - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis
Kriterij za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki upošteva skladnost dejanske rabe nepremičnine s prostorskimi akti, ima ustrezno podlago v določbah 61. člena ZSZ/84. To pa ne velja tudi za drugega od navedenih kriterijev iz 9. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran, namreč kriterija skladnosti dejanske rabe z rabo, opredeljeno v gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega je bila stavba zgrajena. V predpisu tako določen kriterij že na prvi pogled izključuje vse kasnejše spremembe rabe, čeprav bi do njih prišlo legalno, npr. prek izdaje ustreznega gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti, kar bi smiselno pomenilo tudi skladnost take rabe s prostorskim aktom. ZSZ/84 ne daje podlage za uporabo takega kriterija za odmero NUSZ niti v primeru, če je do spremembe namembnosti - in s tem dejanske rabe - prišlo brez gradbenega dovoljenja. Pojem "smotrnega izkoriščenja stavbnega zemljišča" iz 61. člena ZSZ/84 je sicer mogoče povezati s skladnostjo dejanske rabe s prostorskim aktom, ne pa tudi z načinom, kako je do take rabe prišlo. Enako je mogoče sklepati tudi iz 218.c člena ZGO-1, ki opredeljuje podatke, ki naj bi bili podlaga za odmero NUSZ. Iz primerjave teh podatkov s prostorskimi akti kot splošnimi predpisi je očitno mogoče ugotoviti, ali je dejanska raba (kot podatek iz registra) skladna z namensko rabo zemljišča, ne pa tudi o tem, kako je do take rabe prišlo. Navedena določba 9. člena Odloka, ki veže ugotovitev o racionalni rabi stavbnega zemljišča na rabo, opredeljeno v gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega je bila stavba zgrajena, tako nima ustrezne zakonske podlage oziroma je nezakonita. V tem pogledu tožnik pravilno opozarja na 125. člen Ustave, po katerem je sodišče pri odločanju vezano izključno na ustavo in zakon, zato je dolžno zavrniti odločanje na podlagi nezakonite določbe podzakonskega akta.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - dokazna ocena - prosta presoja dokazov
Organ ima sicer prav, da je ob upoštevanju načel samostojnosti in proste presoje dokazov on tisti, ki oceni dokazno vrednost posameznega dokaza in vseh dokazov skupaj, vendar pa to lahko stori šele po tem ko dokaze izvede, saj lahko ocenjuje le izvedene dokaze.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - devizna vloga
Jugoslovanski dinar je bil pred letom 1991 uradna valuta v Jugoslaviji, zato hranilne vloge v dinarjih niso devizne vloge. Tožena stranka je tako pravilno ugotovila, da predmetna hranilna vloga ne ustreza opredelitvi stare devizne vloge po prvem odstavku 2. člena ZNISESČP, saj, kot rečeno, ne gre za devizno vlogo.
Stališče, da je tako za nastanek kot za redno prenehanje stavbne pravice potreben izbris iz zemljiške knjige in stavbna pravica ne preneha s samim potekom dobe, za katero je bila dogovorjena, je zavzela tudi teorija. Iz prvostopenjske odločbe izhaja, da je bila ta pravica v času izdaje akta še vedno vpisana v zemljiški knjigi, kar glede na povedano pomeni, da ni prenehala. To pomeni, da je bil v obravnavani zadevi na dan izdaje prvostopenjske odločbe zavezanec za plačilo imetnik stavbne pravice A.A., roj. ...
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva - izkazanost pogojev za uvedbo ponovnega postopka - dokazno breme
Tožnik v tokratni drugi zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel takšnih novih dejstev, ki bi kakorkoli pomembno povečevali verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen in prav tako ni predložil novih dokazov oziroma se tovrstni novi elementi in ugotovitve, ki bi pomembno povečali verjetnost, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, niso pojavili.
prestajanje zaporne kazni - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - prestana kazen - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker je tožnik kazen zapora, v zvezi s katero je predlagal pogojni odpust, v času odločanja sodišča že prestal, tožnik od datuma prestane kazni zapora nima več pravnega interesa za izpodbojno tožbo, kakršno je predlagal, saj si od datuma prestane kazni z ugoditvijo tožbi ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
dohodnina - posebna davčna olajšava - pogoji za priznanje olajšave - tuj pokojninski sistem
Iz jezikovne razlage prvega odstavka 117. člena ZDoh-2 izhaja, da se rezidentu v Republiki Sloveniji prizna olajšava iz naslova plačanih premij za dodatno pokojninsko zavarovanje ne samo, če ima izvajalec pokojninskega načrta sedež v Sloveniji, pač pa tudi, če je zavezanec premije plačal izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v kakšni drugi državi članici EU. Dodaten pogoj za priznanje takšne olajšave je, da je izvajalčev pokojninski načrt vpisan v poseben register skladno s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Razlaga prvega odstavka 117. člena ZDoh-1 s strani organa prve in druge stopnje na način, da bi moral sklad s sedežem v Avstriji imeti pokojninski načrt registriran v slovenskem registru po slovenskih predpisih, da bi se zavezancu lahko priznala davčna olajšava zaradi plačil v dodatno pokojninsko zavarovanje, je tako v izrecnem nasprotju s predpisi EU.