spletne igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - načelo sorazmernosti
Po presoji sodišča sta v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani (omejitev dostopa do spletne strani ..., na kateri zavezanec prireja igre na srečo) in način izvršitve (omejitev dostopa do predmetne spletne strani s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima ponudnik storitev informacijske družbe v lasti ali v upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova ... v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani ...) podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS.
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-b, 8/4. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 6. ZMZ-1 člen 2, 84, 84/1, 84/1-2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - begosumnost - pridržanje
Razlogi, zaradi katerih je tožnik odšel iz Afganistana, so bili sicer ugotovljeni, niso pa bili v zadostni meri razjasnjeni oziroma potrjeni in bi bil lahko potreben tudi poseben osebni razgovor. Tožena stranka je imela podlago tudi za ugotovitev, da bo potrebno ugotavljati oziroma ustrezno in v zadostni meri preveriti in potrditi določena dejstva na bolj podroben način in bolj zanesljivo, kar pa brez tožnikove prisotnosti ne bi bilo mogoče storiti. Čeprav je sicer tožnik na zaslišanju na glavni obravnavi izkazal iskrenost in prepričljivost, pa v zvezi z okoliščinami zapustitve izpostave Azilnega doma in za njegov izlet v Italijo, ni bil nič prepričljiv in s svojo izpovedbo ni zmanjšal begosumnosti, ki jo je ugotovila že tožena stranka.
Zaradi očitne begosumnosti tožnika v tem primeru bi bil namreč po oceni sodišča vsak drug ukrep, ki so primeroma navedeni v členu 8(4) Direktive o sprejemu 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, neučinkovit (redno javljanje, finančno jamstvo, zadrževanje na določenem območju).
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil
Za priznanje mednarodne zaščite ni dovolj dokaz o tveganju, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, temveč mora tveganje izvirati s strani dejavnikov, ki se lahko neposredno ali posredno pripišejo javnim organom te države, bodisi, da grožnjo za zadevno osebo predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite. Zgolj navajanje slabega ekonomskega in socialnega sistema v izvorni državi po presoji sodišča ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pogoji - sorazmernost
Ukrep pridržanja v Centru za tujce je sorazmeren zato, ker je nevarnost pobega znatna, saj je bil tožnik pri podaji prošnje opozorjen na to, da je lahko begosumnost eden od razlogov za omejitev gibanja in je tudi navedel, da bo do konca postopka ostal v Sloveniji, pa je kljub temu odšel v Italijo.
brezplačna pravna pomoč - dopolnitev vloge - vročitev poziva k dopolnitvi vloge - zastopanje stranke v upravnem postopku
Med strankama ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za BPP preko pooblaščenca – odvetnika. Če pa je temu tako, potem bi moral organ za BPP poziv za dopolnitev vloge poslati tožnikovemu pooblaščencu. Tako ravnanje organu nalaga 88. člen ZUP, na katerega tudi opozarja tožnik. Po tej določbi se, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vroča njemu (prvi odstavek) in se šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu (četrti odstavek). Ker je bil torej tožnikov poziv na dopolnitev prošnje za BPP vročen nepravilno, tako velja, da ta poziv tožniku sploh ni bil vročen. Glede na tako stanje stvari pa organ ni imel podlage za zavrženje tožnikove prošnje za dodelitev BPP, ker je ta ni dopolnil v danem roku.
lekarniška dejavnost - podružnica - zahteva za izdajo odločbe - odločanje v upravnem postopku - molk organa
Tožnica je dala vlogo, s katero je zahtevala izdajo dovoljenja za vzpostavitev podružnice in je vlogo v skladu z določbami ZLD-1 naslovila na toženo stranko kot organ, ki je pristojen za odločanje v zadevi. Že po naravi stvari gre v takšnem primeru za odločanje v upravnem postopku, v upravnem postopku pa pristojni organ sprejme in sporoči stranki svojo odločitev z upravnim aktom (z odločbo oziroma s sklepom) in ne z dopisom, kot je bilo to očitno storjeno v konkretnem primeru. Tožnica je toženo stranko pozivala k odločitvi na predpisan način in v predpisanih rokih, česar pa le-ta ni storila. To pa pomeni, da tožena stranka o vlogi tožeče stranke ni odločila in so zato izpolnjeni pogoji za odločanje sodišča o tožbi zaradi molka organa.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Zakonska ureditev organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kot je npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 34.
mednarodna zaščita - nedovoljena prošnja - zavrženje prošnje - dokazno breme - mednarodna zaščita že priznana v drugi državi članici Evropske unije
Na podlagi prstnih odtisov tožnika v sistemu Eurodac, kjer je bil tožnik zaveden kot prosilec v Italiji (naknadno pa še na Malti), je tožena stranka ugotovila, da mu je bila v Italiji že priznana subsidiarna zaščita. S tem se je dokazno breme za izkazovanje dejstva, da tožnik v Italiji sploh ni zaprosil za mednarodno zaščito, prevalilo na tožnika.
brezplačna pravna pomoč - predhodni preizkus - ne bis in idem - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
Toženka je ravnala pravilno, ko je uporabila določbe ZUP. Prav tako je toženka ravnala pravilno, ko je v okviru predhodnega preizkusa na podlagi 129. člena ZUP preizkusila, ali gre za zadevo, o kateri je bilo že odločeno. Vendar pa za odločitev na tej zakonski podlagi ne zadošča gola trditev, temveč mora organ svojo odločitev ustrezno obrazložiti (228. člen ZUP), kar v primeru ugotovitve, da gre za isto upravno zadevo, pomeni primerjavo obeh zahtev. Pri tem ne zadošča zgolj primerjava zahtevkov, saj izrecno besedilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ugotovitev o identičnosti veže tudi na nespremenjeno dejansko in pravno podlago, na katero se ta zahtevek opira.
Ker se je organ v obravnavani zadevi oprl na ugotovitev, da tožnik z zahtevo za obnovo postopka, na katero se nanaša njegova prošnja za dodelitev BPP, ne namerava uveljavljati nobenih novih pravno relevantnih dokazov, bi moral opraviti vsaj osnovno primerjavo dokazov, ki jih je želel tožnik uveljavljati v prejšnji zadevi, z dokazi, ki jih želi uveljavljati tokrat.
Upoštevaje pravno teorijo in sodno prakso po ZUP (naknadna) sprememba sodne prakse glede kakšnega pravnega vprašanja, na katerega bi se nanašala tudi upravna odločba, izdana v postopku, na katerega se predlog za obnovo nanaša, ne more biti razlog za obnovo postopka. Taka okoliščina ne pomeni nobenega izmed razlogov za obnovo postopka, ki so taksativno našteti v 260. členu ZUP.
Skladno s 111. členom ZIL-1 o tožbi za ugotovitev ničnosti patenta res odloča sodišče, vendar pa to še ne pomeni, da v obravnavani zadevi ne gre za upravno stvar. Kot pravilno opozarja tožnik, se določba 111. člena ZIL-1 nanaša na situacijo, ko ničnost patenta uveljavlja oseba, ki ni nosilec patenta, temveč drugih pravic, na podlagi katerih uveljavlja pravni interes, da se v pravdi zoper nosilca patenta ugotovi patent za ničnega. Gre torej za premoženjskopravni spor med dvema subjektoma, o katerem v skladu z navedeno odločbo odloča pristojno sodišče splošne pristojnosti.
V obravnavani zadevi gre za drugačno situacijo, saj ne gre za spor med dvema nosilcema pravic, temveč je tožnik, ki je sam imetnik (razveljavljenega) patenta in njegove akcesorne pravice DVC, torej nosilec pravice, ki pri toženki, kot nosilcu javnih pooblastil v postopkih podelitve ali registracije pravic industrijske lastnine, vzdrževanja njihove veljavnosti in postopkih pri vodenju registrov pravic in drugih registrov (torej v postopkih, v katerih odloča ex iure imperii), uveljavljala ugotovitev ničnosti DVC. V taki situaciji, ko ne gre za premoženjskopravni spor med dvema nosilcema pravic, pa se skladno z določbo prvega odstavka 6. člena ZIL-1 v zvezi s 1. in 3. členom ZUP odloča v upravnem postopku.
ZVO-1 člen 3, 3-5, 20, 20/2, 20/5. Uredba o ravnanju z odpadki (2008) člen 6, 6/6, 7. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (2008) člen 2, 2/1, 2/1-1, 6, 6/1, 6/5.
Investitor pooblasti izvajalca del za to, da odda odpadke v njegovem imenu, torej za investitorja. Če pooblaščenec odpadkov ne odda zbiralcu ali izvajalcu obdelave, je torej za to opustitev po predpisu odgovoren investitor. S pooblastilom, ki je mandatno razmerje, odgovornosti, ki jo nalaga predpis, ni mogoče prenesti na drugega. Zgolj taka razlaga je tudi v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZVO-1, po katerem mora vsa pravila ravnanja z odpadki upoštevati (že) povzročitelj onesnaževanja.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - osončenje - razgled
Kot stranska udeleženca lahko tožnika v postopku varujeta zgolj svoj pravni interes, ki ga vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku.
Materialni predpis s področja upravnega prava ne vsebuje pravil, ki bi varovala tožnika pred takim ali drugačnim osenčenjem ali bi jima zagotavljala razgled. Tožnika zato v tem delu uveljavljata zgolj njun dejanski interes, katerega presoja, kot pravilno navaja toženka, ne more biti predmet tega postopka.
Iz obrazložitve gradbenega dovoljenja izhaja neprerekana ugotovitev, da bo v obravnavanem primeru napušč od ravnine fasade segal manj kot 1 meter (0,8 m), tako da toženka pravilno ugotavlja, da se odmik lahko meri od ravnine fasade. Ker se odmik meri od ravnine fasade, pa odmik fasade novega objekta, umeščenega 4 metre od meje s parc. št. 26 k.o. ..., presega po Odloku o prostorskem redu občine Radovljica zahtevanih najmanj 3,23 metra in torej zadošča.
davek od dohodkov pravnih oseb - dohodek iz dejavnosti - ugotavljanje davčne osnove - pridobitna dejavnost
Če gre za dohodke, ki jih zavezanec doseže na trgu oziroma na podlagi prodaje (proizvodov ali) storitev, je to opravljanje pridobitne dejavnosti. Za dohodke nepridobitne dejavnosti nasprotno veljajo namenska sredstva, ki so pridobljena lahko iz različnih virov za namene, za katere je zavezanec ustanovljen, in ne pomenijo nadomestila za proizvode ali storitve, in kar je bilo pri odločanju davčnih organov (z izvzetjem subvencij in sredstev MIZŠ ter EU iz prihodkov) tudi upoštevano.
V obravnavani zadevi ima tožnica nedvomno dejanski interes, da se pogodba realizira, nima pa pravnega interesa. Pravna korist je namreč v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZUP neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Tožničina korist pa ni na zakon oprta, saj nima zakonske podlage, da bi posegala v voljo neke druge stranke, ali bo overitev svojega podpisa izpeljala do konca ali ne.
ZVojI člen 79. Sporazum o definitivnem urejanju vseh medsebojnih obveznosti ekonomske in finančne narave, ki izvirajo iz mirovne pogodbe in sukcesivnih sporazumov, z dne 18. 12. 1954 (1954) člen 1, 1/1, 2, 3, 4. Pariška mirovna pogodba (Mirovna pogodba z Italijo) (1947) člen 9, 19/1, 19/2. Pariška mirovna pogodba (Mirovna pogodba z Italijo) (1947) točka 7, 8.
zahteva za priznanje statusa civilnega invalida vojne - pravica do invalidnine - izplačilo akontacije vojaške invalidske pokojnine - mednarodne obveznosti
Drži, da je bil način izpolnitve obveznosti Italije iz 8. točke priloge XIV Pariške mirovne pogodbe v Sporazumu dogovorjen tako, da ta obveznost s 15. 9. 1947 preide na Jugoslavijo, za kar je Italija zagotovila tudi sredstva. Vendar pa je datum 15. 9. 1947 iz 1. člena Sporazuma upošteven le za pokojnine iz 8. točke priloge XIV, to je za upravičenja do pokojnin, ki so jih osebe pridobile z delom za Republiko Italijo ali za njene lokalne oblasti oziroma z delom v italijanski državni upravi. 1. člen Sporazuma se tako ne more nanašati na vojne pokojnine, do katerih bi bile civilne osebe upravičene zaradi okoliščin, kot jih je uveljavljala stranka v svojem zahtevku. Sodišče je zato zaključilo, da je treba zavrniti tudi sklepanje, da je zaradi Akta o notifikaciji nasledstva na Republiko Slovenijo prešla odgovornost zaradi neizvršenih obveznosti nekdanje Jugoslavije glede sprejetja pravnih podlag, na podlagi katerih bi civilni invalidi vojne lahko uveljavili zahtevke za ugotovitev statusa in izplačilo invalidnin za čas od 15. 9. 1947 do datuma, ko jim je bil na podlagi predpisov, sprejetih v nekdanji skupni državi, ta status priznan, invalidnine pa izplačevane.
Iz obrazložitve odločbe ne izhaja, da bi bilo tolmačenje k Pravilniku o gozdnih prometnicah (2009) objavljeno (ni namreč navedeno, kje in kdaj naj bi bilo objavljeno, prav tako njegove objave ni moč najti na uradnih straneh izdajatelja predpisov). To pomeni, da se organ (četudi ga je očitno štel za avtentično razlago posameznih določb Pravilnika) nanj že iz tega razloga pri svoji odločitvi sploh ne bi smel opreti in kar pomeni tudi napačno uporabo materialnega prava.
ZVPI člen 2, 6. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
izobraževanje - vrednotenje izobraževanja - priznanje izobraževanja - mnenje - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Mnenje, ki ga izda ENIC-NARIC center v postopku vrednotenja izobraževanja, ni upravni akt, s katerim bi navedeni center odločal o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Mnenje je zgolj informativno-svetovalne narave.
ZUS-1 člen 28, 28/3. ZUP člen 63, 63/2, 67, 67/3, 96, 96/5.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - predlog za razrešitev postavljenega odvetnika - zavrženje predloga
Nepravilno je toženka postopala, ko se je poziv za dopolnitev vloge z dne 21. 2. 2020, odpravljen 24. 2. 2020, vrnil toženki dne 26. 2. 2020 z oznako "neznan" in je po preveritvi naslova v CRP ugotovila, da je tožnica še vedno prijavljena na naslovu "...", na naslovu, ki ga je v vlogi navedla, ravnala po pravilih postopka, kot da je tožnica spremenila naslov, pa toženke ni obvestila o spremembi naslova.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja le finančnega stanja prosilca, pač pa se tudi preverja ali prosilec izpolnjuje še druge pogoje, določene s tem zakonom. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morajo biti torej istočasno izpolnjeni tako finančni kot tudi vsebinski pogoji. To pomeni, da kolikor eden od teh pogojev ni izpolnjen, prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, pa četudi drug pogoj izpolnjuje.