Revizija se dopusti glede vprašanja sklepčnosti tožbe (glede zahtevka za izročitev nepremičnine v posest in v zvezi s tem tudi glede zahtevka za plačilo uporabnine).
Ni mogoče priposestvovanje nepremičnin po tem, ko so z uveljavitvijo ZZad, t. j. 28. 3. 1992 prešle iz družbene v državno lastnino oz. po tem, ko je bila v zemljiško knjigo vknjižena zadruga kot njihova lastnica. Vprašanje dobre vere je v resnici vprašanje pravne zmote. S sklicevanjem na pravno zmoto pa ni mogoče utemeljiti dobre vere. V takšnih primerih, bi s priposestvovanjem omogočili zaobid določb lastninske zakonodaje ter odpravo nezakonitosti zemljiškoknjižnih vpisov, do katerih je prišlo v procesu lastninjenja nepremičnin.
Do ukinitve družbene lastnine je prišlo postopoma, z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
Priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja na podlagi enega od zakonov o lastninjenju nepremični v družbeni lastnini, je že načelno izključeno.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožniki niso bili dolžni zavarovati svoje terjatve na izročitev nepremičnine v smislu določb 10. in 11. člena ZLPP ter 74. in 81. člena ZZad.
Ničnost v primeru ugotovljenega oškodovanja družbenega premoženja ne zadene same pogodbe o trajnih vlogah, pač pa zgolj povečanje vloge iz naslova nezakonite delitve dobička. Del vloge, ki je izviral iz osnovnega vložka in neizplačanih osebnih dohodkov, je (bil) zakonit. Tako ne drži podmena obeh revizij, da tožnika pri toženki nista imela trajnih vlog (te naj bi bile ''stornirane'' z odločbo APPNI), ampak le neizplačane plače, denarni terjatvi torej. Z dnem, ko je bil ta del (bodisi izvirnega bodisi od sodelavcev odkupljenega) dohodka vložen v kapital toženkine pravne prednice, je pridobil naravo kapitalskega deleža in jo obdržal vse do zakonske konverzije teh deležev nazaj v denarne terjatve na podlagi ZLPPOD.
Da bi lahko denacionalizacijski upravičenec pridobil nepremičnine v naravi, se morajo posledice ničnosti menjalne pogodbe tudi zemljiškoknjižno realizirati. Če zakon denacionalizacijskemu upravičencu omogoča ugotovitev ničnosti pogodbe, je logično, da lahko upravičenec zahteva tudi zemljiškoknjižno izvedbo posledic ničnosti pogodbe, sicer bi 88. člen ZDen ostal brez pomena. Zemljiškoknjižno izvedbo posledic ničnosti menjalne pogodbe bi denacionalizacijski upravičenec načeloma lahko dosegel s pomočjo izbrisne tožbe, vendar te možnosti tožnica v tej zadevi nima, saj se je denacionalizacijski zavezanec v vmesnem času že lastninsko preoblikoval. Zato je treba tožnici v taki situaciji omogočiti vložitev tožbe, s katero od druge toženke zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bo v zemljiški knjigi kot lastnica vpisala prva toženka, saj bi v nasprotnem primeru tožnica kot denacionalizacijska upravičenka v situaciji, kot je obravnavana, ostala brez možnosti, da doseže vrnitev nepremičnin v naravi.
Ob razlagi, da začasne odredbe tudi po določbah ZDen pomenijo zavarovanje zahtevka za vračilo premoženja v naravi, bi tudi ničnostna sankcija po 88. členu ZDen izgubila svoj smisel. Denacionalizacijski upravičenec bi namreč kljub predvideni sankciji ničnosti posla moral vedno zahtevati še izdajo začasne odredbe.
Zakonodajalec je pri preoblikovanju dotedanjih upravičenj na kmetijskih zemljišč in gozdovih v družbeni lastnini zavaroval javno korist tako, da je za lastnika teh zemljišč načeloma določil državo.
Že Ustavno sodišče je v odločbi U-I-78/93 zapisalo, da so lovske družine upravljale in uporabljale za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, da na njih niso imele lastninske pravice in da je ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča ne glede na to, s katerimi sredstvi so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da so podoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.a člena ZPP).