STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016195
ZSKZ člen 14. SPZ člen 43. ZTLR člen 28, 72. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
lastninjenje – kmetijska zemljišča – pravica uporabe – lovska družina – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice od fizične osebe – dopuščena revizija
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru toženka (lovska družina) v času uveljavitve ZSKZ na nepremičninah parc. št. 474/1, 474/2, 475, 518 in 520 k.o. ..., ki jih je pridobila od fizične osebe na odplačen način, imela lastninsko pravico.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015973
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. ZLNDL. ZTLR člen 29.
dopuščena revizija – sosporništvo - nujni enotni sosporniki – družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – lastninjenje – ustna pogodba - oblika pogodbe – konvalidacija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so dediči, ki so po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vknjiženi kot solastniki nepremičnine, navadni ali nujni sosporniki in ali so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe zoper toženki?
- kateri so pogoji za pridobitev lastninske pravice po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini?
- ali je možna konvalidacija ustno sklenjene in realizirane pogodbe o prenosu pravice uporabe na družbeni lastnini?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VS0015858
ZZLPPO člen 6, 51, 51/1. ZLPP člen 4, 5, 17, 17/2. ZLNDL člen 3. ZSKZ člen 14. ZZK-1 člen 243, 243/2.
izbrisna tožba - pravica uporabe - pogoji za izbrisno tožbo - lastninjenje - nepremičnina v družbeni lastnini - kmetijska zemljišča - ne bis in idem - nezazidana stavbna zemljišča - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - lastninjenje podjetja - skrito premoženje - naknadno lastninjenje - otvoritvena bilanca podjetja - sojenje o isti stvari - vknjižba lastninske pravice na podlagi sodne odločbe
To, da je imel pravni prednik tožene stranke na spornih nepremičninah pravico uporabe, še ne pomeni, da je bila tudi tožena stranka kot pravni naslednik preoblikovanega podjetja ob uveljavitvi ZLNDL imetnica pravice uporabe, ki se je na podlagi določb ZLNDL pretvorila v lastninsko pravico. Pravica uporabe bi na toženo stranko prešla le v primeru, če bi bile sporne nepremičnine (oziroma pravica uporabe na teh nepremičninah) vključene v otvoritveno bilanco in bi tako bil v postopku lastninskega preoblikovanja za ta del sredstev vplačan kapital.
Če podjetja v postopku lastninskega preoblikovanja premoženja niso vključila v otvoritveno bilanco, ker so ga morala izločiti, prvi odstavek 6. člena ZZLPPO ne predstavlja pravne podlage za pridobitev lastninske pravice tožeče stranke na tem premoženju. Navedena določba ZZLPPO predstavlja pravno podlago za pridobitev lastninske pravice tožeče stranke le v tistih primerih, ko je podjetje v postopku lastninskega preoblikovanja premoženje imelo, pa ga ni vključilo v otvoritveno bilanco.
Pravno podlago za lastninjenje zemljišč, ki so imele ob uveljavitvi ZSKZ status kmetijskih zemljišč, z uveljavitvijo ZSKZ-A pa so pridobila status nezazidanih stavbnih zemljišč, predstavlja prvi odstavek 51. člena ZZLPPO.
LASTNINJENJE – DENACIONALIZACIJA – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015855
ZDen člen 16, 68, 88, ZZad člen 74, 74/3, 74/7, 81. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367c, ZZK-1 člen 8, 8/1, 244, 244/3.
dopuščena revizija - izbrisna tožba – lastninjenje – zadruge – premoženja zadruge - vrnitev nepremičnin v naravi - ničnost pravnih poslov – zavarovanje terjatve na izročitev nepremičnin – vpis nepremičnine v zemljiški knjigi - dobra vera - začasna odredba – prenehanje stranke v postopku zaradi pripojitve
Revizija se dopusti glede vprašanj:
ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožniki niso bili dolžni zavarovati svoje terjatve na izročitev nepremičnine v smislu določb 10. in 11. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ter 74. in 81. člena Zakona o zadrugah,
ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da dobra vera osebe, v korist katere je bila pridobitev pravice vknjižena, ne izključuje izbrisne tožbe v povezavi z ničnostno tožbo po 88. členu Zakona o denacionalizaciji in
ali je sodba sodišča druge stopnje lahko izdana zoper pravno osebo, ki je zaradi izbrisa iz sodnega registra zaradi pripojitve že prenehala obstajati v času izdaje odločbe pritožbenega sodišča.
ZDen člen 16, 68, 88. ZZad člen 74. ZLPP člen 11. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367c.
dopuščena revizija – ničnost po 88. členu ZDen – začasna odredba po ZLPP – zavarovanje terjatve – začasna odredba – denacionalizacija – ničnostna tožba – vrnitev v naravi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožniki niso bili dolžni zavarovati svoje terjatve na izročitev nepremičnine v smislu določb 10. in 11. člena ZLPP ter 74. in 81. člena ZZad.
priposestvovanje - družbena lastnina - lastninjenje - izključitev priposestvovanja nepremičnine, ki je predmet lastninjenja - ukinitev družbene lastnine
Do ukinitve družbene lastnine je prišlo postopoma, z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
Priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja na podlagi enega od zakonov o lastninjenju nepremični v družbeni lastnini, je že načelno izključeno.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015845
SPZ člen 9, 11, 11/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72/2, 72/3. ZZad člen 74, 74/2.
predlog za dopustitev revizije – lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – zadruge – nepremičnina zadruge - konkurenca pridobitnih naslovov – priposestvovanje – dobrovernost – pravna zmota – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V vsebinsko enaki revizijski zadevi II Ips 1066/2008, ki je tekla med istima pravdnima strankama, je Vrhovno sodišče dne 10. 9. 2012 zavzelo stališče, da v primeru konkurence dveh potencialnih pridobiteljev lastninske pravice na podlagi zakona o lastninjenju (v konkretnem primeru ZZad) priposestvovanje ni mogoče, ker je dobra vera tistega, ki se nanjo sklicuje, v takem primeru v resnici pravna zmota.
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 3, 3/1. ZSZ člen 20.
priposestvovanje – pravna zmota – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera
Tožnikova zmotna interpretacija odločbe, da prednostne pravice uporabe s potekom petih leti ni izgubil oziroma da je mislil, da bi morala biti izdana odločba o odvzemu pravice uporabe, pomeni (pravno) zmoto, ki ne more imeti pravnega učinka.
ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51. ZUP člen 49, 139.
lastninjenje – oškodovanje družbenega premoženja – postopek revizije – odločba Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) – vezanost na upravni akt – trajne vloge delavcev – znižanje trajnih vlog – delna ničnost trajnih vlog – lastninjenje pravnih oseb, ki opravljajo igre na srečo – sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe – revalorizacija – obrestovanje
Ničnost v primeru ugotovljenega oškodovanja družbenega premoženja ne zadene same pogodbe o trajnih vlogah, pač pa zgolj povečanje vloge iz naslova nezakonite delitve dobička. Del vloge, ki je izviral iz osnovnega vložka in neizplačanih osebnih dohodkov, je (bil) zakonit. Tako ne drži podmena obeh revizij, da tožnika pri toženki nista imela trajnih vlog (te naj bi bile ''stornirane'' z odločbo APPNI), ampak le neizplačane plače, denarni terjatvi torej. Z dnem, ko je bil ta del (bodisi izvirnega bodisi od sodelavcev odkupljenega) dohodka vložen v kapital toženkine pravne prednice, je pridobil naravo kapitalskega deleža in jo obdržal vse do zakonske konverzije teh deležev nazaj v denarne terjatve na podlagi ZLPPOD.
DENACIONALIZACIJA – LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015760
ZDen člen 68, 88. ZLPP člen 15, 15/2. OZ člen 87, 87/1.
razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije – ničnost pogodbe – izbrisna tožba – vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi – rok za uveljavljanje zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja – zastaralni rok – prekluzivni rok - lastninjenje - začasna odredba – zavarovanje zahtevka za vrnitev premoženja v naravi - pravni interes – varstvo tujih pravic
Da bi lahko denacionalizacijski upravičenec pridobil nepremičnine v naravi, se morajo posledice ničnosti menjalne pogodbe tudi zemljiškoknjižno realizirati. Če zakon denacionalizacijskemu upravičencu omogoča ugotovitev ničnosti pogodbe, je logično, da lahko upravičenec zahteva tudi zemljiškoknjižno izvedbo posledic ničnosti pogodbe, sicer bi 88. člen ZDen ostal brez pomena. Zemljiškoknjižno izvedbo posledic ničnosti menjalne pogodbe bi denacionalizacijski upravičenec načeloma lahko dosegel s pomočjo izbrisne tožbe, vendar te možnosti tožnica v tej zadevi nima, saj se je denacionalizacijski zavezanec v vmesnem času že lastninsko preoblikoval. Zato je treba tožnici v taki situaciji omogočiti vložitev tožbe, s katero od druge toženke zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bo v zemljiški knjigi kot lastnica vpisala prva toženka, saj bi v nasprotnem primeru tožnica kot denacionalizacijska upravičenka v situaciji, kot je obravnavana, ostala brez možnosti, da doseže vrnitev nepremičnin v naravi.
Ob razlagi, da začasne odredbe tudi po določbah ZDen pomenijo zavarovanje zahtevka za vračilo premoženja v naravi, bi tudi ničnostna sankcija po 88. členu ZDen izgubila svoj smisel. Denacionalizacijski upravičenec bi namreč kljub predvideni sankciji ničnosti posla moral vedno zahtevati še izdajo začasne odredbe.
lastninjenje – kmetijska zemljišča – družbena lastnina – pravica uporabe – javna korist - lovska družina – pridobitev lastninske pravice – odplačna pridobitev lastninske pravice – odločba Ustavnega sodišča
Zakonodajalec je pri preoblikovanju dotedanjih upravičenj na kmetijskih zemljišč in gozdovih v družbeni lastnini zavaroval javno korist tako, da je za lastnika teh zemljišč načeloma določil državo.
Že Ustavno sodišče je v odločbi U-I-78/93 zapisalo, da so lovske družine upravljale in uporabljale za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, da na njih niso imele lastninske pravice in da je ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča ne glede na to, s katerimi sredstvi so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE - DENACIONALIZACIJA
VS0015640
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDen člen 88. ZLPP člen 10.
dopuščena revizija – denacionalizacija – lastninjnje – zavarovanje terjatev - začasna odredba po ZLPP – razpolaganje z nepremičninami za katere obstaja dolžnost vrnitve - ničnost – izbrisna tožba – dobrovernost
Vrhovno sodišče je ocenilo, da so podoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.a člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE
VS0015629
ZPP člen 13, 367, 367/2, 377. SPZ člen 43. ZTLR člen 28.
dovoljenost revizije – objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nedenarni zahtevek – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – družbena lastnina - nacionalizacija nepremičnin v coni B – optanti – pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje – vezanost pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa
Ob dejstvu, da so sporna zemljišča prešla v družbeno lastnino na podlagi upravne odločbe o nacionalizaciji, bi dopuščanje možnosti priposestovanja teh zemljišč, kot to posredno izhaja iz razlogov sodb sodišč prve in druge stopnje, pomenilo kršitev določb ZPP o vezanosti pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015645
ZPLP člen 7. ZLNDL člen 3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje - družbena lastnina – stavbno zemljišče – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj se ne strinja z nosilnim razlogom izpodbijane sodbe, da je v primeru razlastitve na podlagi ZPLP in na njegovi podlagi sprejetega Odloka o prenehanju lastninske pravice prejšnji lastnik do izdaje odločbe o izročitvi nepremičnine ohranil tisto pravico uporabe, ki se je po ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico. Na s tem v zvezi zastavljena vprašanja, je Vrhovno sodišče že odgovorilo v sodbi II Ips 96/2011.
ZPLP člen 3, 7. ZSZ člen 10, 13, 64. ZLNDL člen 2.
lastninjenje – pridobitev pravice uporabe – prenos pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – fizična oseba
Ob ugotovitvi, da pristojni občinski upravni organ nikoli ni izdal odločbe, da mora tožnik zemljišče izročiti občini in da je tožnik zemljišče ves čas užival, je pravilna odločitev, da prehodna določba 64. člena ZSZ velja tudi zanj. Vrhovno sodišče in Ustavno sodišče sta že večkrat odločila, da se je prenos pravice uporabe na nepremičninah lahko odvijal tudi zunajknjižno in je zato v vsakem posameznem primeru treba preučiti kdo je resnični nosilec te pravice. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno odločili, da iz 13. in 64. člena ZSZ izhaja, da je imel tožnik ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe na spornih zemljiščih. To pa pomeni, da je pravilna odločitev, da je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZLNDL, ki določa, da nepremičnine postanejo lastnina fizičnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe, pridobil lastninsko pravico na zemljišču.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015621
ZPP člen 189, 339, 339/2, 339/2-12, 370, 370/1, 370/1-1, 371, 371/1. ZLNDL člen 3, 4.
lastninjenje – nepremičnina v družbeni lastnini – pravica uporabe - zamudna sodba – dejanska podlaga zamudne sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – litispendenca – res iudicata – pravnomočnost – ne bis in idem – zavrženje tožbe – revizija obseg revizijskega preizkusa – pravni interes
O kršitvi prepovedi ponovnega sojenja o pravnomočno razsojeni stvari je mogoče govoriti le, če je bilo o identičnem zahtevku v prejšnji pravdi odločeno po vsebini.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015575
ZPP člen 367, 367/3, 371, 371/2. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
lastninjenje – odškodovanje družbenega premoženja – postopek revizije – odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) – odločba APPNI – ukrepi APPNI – trajne vloge delavcev – znižanje trajnih vlog – delna ničnost trajnih vlog – lastninsko preoblikovanje pravnih oseb, ki opravljajo igre na srečo - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe – dopuščena revizija – obseg revizijskega preizkusa
Ničnost v primeru ugotovljenega odškodovanja družbenega premoženja ne zadane same pogodbe o trajnih vlogah, temveč zgolj povečanje trajne vloge iz naslova (nezakonite) razdelitve dobička. Z vložitvijo dela dohodka tožnikov (v obliki trajnih vlog) v kapital toženkine pravne prednice je bila denarna terjatev spremenjena v kapitalski delež. Ta je bil v obveznosti družbe spremenjen šele na podlagi ZLPPOD, ki je poleg načina ugotavljanja obstoja in višine teh terjatev predpisal še način valorizacije od 18. 6. 1994 do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register in valorizacijo ter obrestovanja neodplačanega dela od vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register do odplačila.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015566
ZZK-1 člen 3, 11, 31. SPZ člen 7. ZEN člen 8, 18.
lastninjenje – družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – funkcionalno zemljišče – dvorišče – oblikovanje tožbenega zahtevka - parcelacija – vknjižba v zemljiško knjigo - predmet vknjižbe - načelo specialnosti
Razlogi pritožbenega sodišča o neustreznosti tožbenega zahtevka, ker del parcele brez neustreznega načrta parcelacije ne more biti predmet spora, so v obravnavani zadevi zmotni, saj bo predmet bodoče vknjižbe celotna že obstoječa parcela. Za vknjižbo stanovanjske hiše s stavbiščem tožnik že ima ustrezne listine na podlagi pravnoposlovne pridobitve, za vpis dvorišča oz. funkcionalnega zemljišča, kar je pridobil na podlagi samega zakona, pa potrebuje to sodbo. V taki situaciji parcelacija v smislu oddelitve dvorišča od stavbišča ni potrebna, saj se bo spremenilo le pravno razmerje, sama zemljiška parcela pa bo ostala enaka.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015594
ZOR člen 61, 63. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1500. SPZ člen 44, 44/2. ZPP člen 181, 181/2, 182, 339, 339/1.
lastninjenje - lastninsko preoblikovanje podjetij - otvoritvena bilanca - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - domneva dobre vere - omejitev priposestvovanja - neveljavnost pravnega posla - nesporazum - neobstoječ pravni posel - napake volje - zmota - izpodbojnost - ugotovitvena tožba - pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov
Trditve, da je bila soglasna volja vseh pogodbenih strank drugačna od zapisane, ne utemeljujejo zmote (61. člen ZOR), temveč nesporazum o predmetu obveznosti, torej zaključek, da pogodbi v tem delu sploh nista nastali (63. člen ZOR).
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0015570
ZLNDL člen 3. ZZad člen 74, 74/2. SPZ člen 43. ZTLR člen 29. ZSKZ člen 14.
lastninjenje - družbena lastnina - pravica uporabe - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje - priposestvovanje nepremičnin, na katerih se lastninska pravica pridobi na podlagi zakona - priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja - dobra vera - pravna zmota
V primerih, ko lahko po določbah enega od zakonov o lastninjenju lastninsko pravico na nepremičnini pridobijo različni subjekti, je potrebno ugotoviti le, kateri od teh subjektov je dejansko izpolnjeval zakonsko določene pogoje za pridobitev lastninske pravice na tej nepremičnini. Možnost pridobitve kmetijskih zemljišč, ki so bila predmet lastninjenja, tudi s priposestvovanjem, pa bi posamezniku omogočila, da pridobi lastninsko pravico na teh zemljiščih tudi v primeru, če bi bil v dobri veri, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice na podlagi enega od zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. To bi dejansko pomenilo zaobid zakonsko določenih pogojev za pridobitev lastninske pravice na teh zemljiščih oziroma „legalizacijo“ nezakonitih vpisov lastninske pravice, ki so nastali v procesu lastninjenja nepremičnin.