STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016542
ZSKZ člen 14. OZ člen 350. ZZK-1 člen 40.
lastninjenje - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - oblikovanje tožbenega zahtevka – ugotovitveni tožbeni zahtevek - zastaranje
Zahtevek za izstavitev za vpis v zemljiško knjigo primerne listine je (razen v res izjemnih primerih) dajatveni zahtevek, ki ga stranka pogodbe uveljavlja takrat, ko nasprotna stranka ni v celoti izpolnila prevzete obveznosti iz pogodbe - da nepremičnino, na kateri prenaša lastninsko pravico, izroči tako, da bo sopogodbenik na njej pridobil lastninsko pravico. Navedeno izhaja tudi iz 23. člena SPZ. V tem primeru po 350. členu OZ terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastara v desetih letih.
Kadar pa stranka pridobi lastninsko pravico na podlagi zakona, je pravilen ugotovitveni zahtevek, saj ne gre za pravnoposlovni prenos, spremembo oz. prenehanje pravice, ampak je stvarna pravica že nastala izvirno, z izpolnitvijo v zakonu določenih pogojev.
URS člen 22. ZPP člen 13, 166, 166/1, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3, 371, 371/1, 377, 384, 384/1, 384/4. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 8/5. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - odločba APPNI - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - ničnost trajnih vlog - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe - valorizacija in obrestovanje - posebne igre na srečo - igralnica - razporejanje dobička od iger na srečo - pravna podlaga - samoupravni sporazum - vlaganja za pospeševanje turizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - izredna pravna sredstva - revizija - obseg revizijskega preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.
ZZ člen 64, 64/2, 65, 65/1, 65/4. ZOFVI člen 61, 61/1, 61/2.
družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje – lastninska pravica države - premoženje javnih zavodov – dejavnost posebnega družbenega pomena – vzgojno izobraževalne organizacije - zavod s pravico javnosti - pravica uporabe - pravica upravljanja - javna lastnina - vzgojno izobraževalne organizacije
Na podlagi določb ZZ in ZOFVI je mogoče zaključiti: tožeča stranka (RS) bi lahko postala lastnica spornih zemljišč, (1) če so se ta zemljišča olastninila na podlagi določb ZZ in postala javna lastnina ter (2) če so bila v upravljanju javnega zavoda iz prvega odstavka 61. člena ZOFVI in namenjena opravljanju javne službe.
Prvi odstavek 65. člena ZZ, na katerega se sklicuje toženec določa, da premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki nadaljuje delo kot zavod, postane lastnina ustanovitelja te organizacije. Zakon tako ne govori o pravici uporabe, temveč o premoženju, ki je v upravljanju te organizacije. Enačenje pravice uporabe s pravico upravljanja pa je materialnopravno zmotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0016549
ZTLR člen 12. ZPZ člen 7. ZSZ člen 46, 51. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje – družbena lastnina - lastninska pravica na nepremičnini – stavbno zemljišče - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - pridobitev pravice uporabe - status objekta - provizorij - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je stališče v zvezi z izpostavljenim vprašanjem, ali je lahko graditelj pridobil pravico uporabe na zemljišču v družbeni lastnini na podlagi 12. člena ZTLR, v kolikor niso izpolnjeni pogoji po takrat veljavnem ZSZ (51. člen), po katerem se je stavbno zemljišče oddalo v uporabo za gradnjo s pogodbo po postopku oddaje stavbnega zemljišča za graditev, v katerem je odločala komisija za oddajo stavbnega zemljišča Sklada stavbnih zemljišč, že zavzelo v več odločbah, izpodbijana sodba pa od njih ne odstopa.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0016438
ZPZS člen 9. ZLNDL.
dopuščena revizija - lastninjenje – promet z nepremičninami - pravica uporabe – pridobitev pravice uporabe - vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo - ustna pogodba - realizacija – pridobitev lastninske pravice – dediči – sosporništvo
Vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev te pravice in da se je ta lahko prenašala tudi izvenknjižno. Stališče sodišča druge stopnje, da bi lahko tožniki z zahtevkom za ugotovitev pridobitve lastninske pravice na podlagi ZLNDL uspeli le v primeru, če bi predložili pisno odločbo ali pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom za prenos pravice uporabe, je tako materialnopravno zmotno. Vrhovno sodišče je že v zadevi II Ips 249/2005 zavzelo stališče, da je lahko zahtevek za ugotovitev pridobitve lastninske pravice na podlagi ZLNDL utemeljen tudi, če tožeča stranka izkaže prenos pravice uporabe z ustno pogodbo, če je bila ta realizirana.
URS člen 22. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3, 371, 371/1, 377, 384, 384/1, 384/4. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 8/5. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - odločba APPNI - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - ničnost trajnih vlog - lastninsko preoblikovanje PPIS - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe - valorizacija in obrestovanje - igre na srečo - posebne igre na srečo - igralnica - razporejanje dobička od iger na srečo - pravna podlaga - samoupravni sporazum - vlaganja za pospeševanje turizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - izredna pravna sredstva - revizija - obseg preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.
privatizacija stanovanj – tožba za odstranitev gradbenega objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja – večstanovanjska stavba - etažna lastnina – skupni deli stavbe - skupna lastnina - ničnost prodajne pogodbe – močnejši pravni naslov – razpolaganje s predmetom, ki ni v pravnem prometu – dopuščena revizija
Res je, da je pri dvojnih prodajah (za kar gre tudi v obravnavanem primeru), zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo, pri vseh zahtevkih zoper pridobitelja lastninske pravice praviloma treba izkazati njegovo slabovernost. Drugače pa je v primeru, ko se izkaže, da je šlo za razpolaganje s predmetom, ki sploh ni v samostojnem pravnem prometu. Pravica na zemljišču in pravica na skupnih delih stavb sta se že po predpisih, ki so veljali v času sklepanja kupnih pogodb za stanovanja v naselju BS3, lahko prenašali (le) skupaj s pravico na stavbi oziroma njenem posameznem delu (drugi odstavek 7. člena Zakona o pravicah na delih stavb, 7. člen Zakona o prometu z nepremičninami in kasneje 12. člen ZTLR). Iz predpisov, ki so urejali stanovanjska razmerja in iz zemljiškoknjižnih predpisov je izhajalo načelo akcesornosti - glavno stvar predstavlja stanovanje kot del stavbe, akcesorij pa je pravica uporabe zemljišča oziroma solastninska pravica na funkcionalnem zemljišču in ustrezna pravica na skupnih delih. Tudi potem, ko je prišlo do lastninjenja, stanovanja kot posebnega dela stavbe nikoli ni bilo mogoče prodati brez ustreznih upravičenj na skupnih prostorih, delih, napravah in zemljišču (112. člen SPZ). Razpolaganje s predmetom, ki ni v samostojnem pravnem prometu, ni dopustno, pogodba s takšnim predmetom pa je nična (47. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
URS člen 22. ZPP člen 13, 166, 166/1, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3, 371, 371/1, 377, 384, 384/1, 384/4. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 8/5. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - odločba APPNI - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - ničnost trajnih vlog - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe - valorizacija in obrestovanje - posebne igre na srečo - igralnica - razporejanje dobička od iger na srečo - pravna podlaga - samoupravni sporazum - vlaganja za pospeševanje turizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - izredna pravna sredstva - revizija - obseg revizijskega preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.
URS člen 22. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3, 371, 371/1, 377, 384, 384/1, 384/4. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 8/5. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - odločba APPNI - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - ničnost trajnih vlog - lastninsko preoblikovanje PPIS - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe - valorizacija in obrestovanje - igre na srečo - posebne igre na srečo - igralnica - razporejanje dobička od iger na srečo - pravna podlaga - samoupravni sporazum - vlaganja za pospeševanje turizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - izredna pravna sredstva - revizija - obseg preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.
Drži sicer, da je podana objektivna identiteta obravnavanega zahtevka z zahtevkom, o katerem je že bilo odločeno s sodbo v zadevi Pg 118/2000, vendar pa je pomanjkanje aktivne procesne legitimacije lahko razlog za zavrženje tožbe in ne za zavrnitev tožbenega zahtevka. Okrožno sodišče v Murski Soboti zadeve ni presojalo vsebinsko. Očitek, da ne gre za že razsojeno stvar, je tako utemeljen. Čeprav je Okrožno sodišče v Murski Soboti odločilo s sodbo, njegova odločitev po svoji vsebini glede na specifičnost konkretnega primera ne predstavlja meritorne odločitve v zadevi, zato ni bilo razloga za zavrženje tožbe, ki jo je vložila tožeča stranka.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016320
ZLPP člen 4, 17, 17/2. ZLNDL člen 3. ZPP člen 2.
lastninjenje – nepremičnine v družbeni lastnini – pravica uporabe – infrastruktura – cesta – otvoritvena bilanca – lastninjenje podjetja – skrito premoženje – naknadno lastninjenje – priposestvovanje – priposestvovanje nepremičnin, na katerih se lastninska pravica pridobi na podlagi zakona – priposestvovanje nepremičnin, ki so predmet lastninjenja – dobra vera
Reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja bi pomenilo obid predpisov o lastninjenju zemljišč. Priposestvovanje je namenjeno odpravi pomanjkljivosti, ki nastanejo pri pravnoposlovnih prenosih lastninske pravice na nepremičninah, medtem ko bi v primerih, kot je obravnavani, s priposestvovanjem odpravili napako, da v postopku lastninskega preoblikovanja sporna zemljišča niso bila vključena v otvoritveno bilanco.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016183
SPZ člen 7. ZZK-1 člen 3, 11, 31. ZEN člen 8, 18. ZLNDL. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje – družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – funkcionalno zemljišče – dvorišče – oblikovanje tožbenega zahtevka – parcelacija – vknjižba v zemljiško knjigo – predmet vknjižbe – načelo specialnosti – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 180/2012 zavzelo stališče, da so razlogi o neustreznosti tožbenega zahtevka v konkretni zadevi zmotni, saj bo predmet bodoče vknjižbe celotna že obstoječa parcela. Za vknjižbo stanovanjske hiše s stavbiščem tožnik že ima ustrezne listine na podlagi pravno poslovne pridobitve, za vpis dvorišča oziroma funkcionalnega zemljišča, kar je pridobil na podlagi samega zakona, pa potrebuje sodbo v tej pravdi. V taki situaciji parcelacija v smislu oddelitve dvorišča od stavbišča ni potrebna, saj se bo spremenilo le pravno razmerje, sama zemljiška parcela pa bo ostala enaka. Ob upoštevanju tega stališča in upoštevajoč zaključke sodišča druge stopnje dopustitev revizije glede predlaganega vprašanja ne bi mogla prispevati k drugačni odločitvi, kot je bila sprejeta v izpodbijani sodbi.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE
VS0016368
URS člen 2, 155, 155/1. ZZK-1 člen 243, 246. ZZK člen 102.
lastninjenje - zemljiška knjiga - poočitev – poočitev spremembe imena – vknjižba pravice uporabe – neveljavnost vknjižbe pravice uporabe – izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – časovna omejenost izbrisne tožbe – uporaba ZZK-1 – uporaba ZZK – odsotnost prehodnih določb v ZZK-1 – načelo zaupanja v pravo – retroaktivna uporaba zakona – načelo sorazmernosti – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – ponoven vpis pravice uporabe – zemljiškoknjižni vpis neobstoječe osebe – pravni interes za izbrisno tožbo
Če novi predpis (ZZK-1) glede uporabe ZZK pri izbrisni tožbi »molči«, to pomeni, da učinkuje takoj
in ga je tako mogoče, če to ne nasprotuje načelu varstva zaupanja v pravo, uporabiti za vse, tudi že prej nastale, vendar še nerazsojene primere oziroma pravna razmerja. Takojšna uporaba ZZK-1 za pravna razmerja, nastala pred njegovo uveljavitvijo, z vidika načela varstva zaupanja v pravo v konkretnem primeru ni problematična, saj je bil vknjiženi pridobitelj v slabi veri. Zaupanje slabovernih pridobiteljev knjižnih pravic na nepremičnini v trajnost obstoječega položaja ne more imeti prednosti pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice, katere pomen se izraža prav v njeni absolutnosti in nezastarljivosti.
V primeru, ko je z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ponovno vpisana pravica uporabe v korist osebe, ki ne obstaja več, obstaja pravni interes za izbrisno tožbo, če se bo tožeča stranka uspela vpisati v zemljiško knjigo kot imetnica pravice uporabe, ne da bi ji bilo potrebno vložiti novo tožbo ter da je bilo pri lastninjenju spornih zemljišč imetništvo pravice uporabe kakorkoli relevantno.
Revizija se dopusti glede vprašanja sklepčnosti tožbe (glede zahtevka za izročitev nepremičnine v posest in v zvezi s tem tudi glede zahtevka za plačilo uporabnine).
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016035
SPZ člen 43. ZTLR člen 29. ZPP člen 380, 380/2.
družbena lastnina – lastninjenje – priposestvovanje – priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – pravica do izjave v postopku
Dejstvo, da je bilo sporno zemljišče v družbeni lastnini, izključuje možnost priposestvovanja tega zemljišča.
Ni mogoče priposestvovanje nepremičnin po tem, ko so z uveljavitvijo ZZad, t. j. 28. 3. 1992 prešle iz družbene v državno lastnino oz. po tem, ko je bila v zemljiško knjigo vknjižena zadruga kot njihova lastnica. Vprašanje dobre vere je v resnici vprašanje pravne zmote. S sklicevanjem na pravno zmoto pa ni mogoče utemeljiti dobre vere. V takšnih primerih, bi s priposestvovanjem omogočili zaobid določb lastninske zakonodaje ter odpravo nezakonitosti zemljiškoknjižnih vpisov, do katerih je prišlo v procesu lastninjenja nepremičnin.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – STANOVANJSKO PRAVO - ODZ
VS0016029
SZ-1 člen 196, 196/2. ZZK 95 člen 5/4. ZTLR člen 25. ODZ člen 418.
družbena lastnina – lastninjenje - privatizacija stanovanj – pridobitev lastninske pravice - preureditev skupnih prostorov - priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – dobra vera – vpis v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo – denacionalizacija
Določba drugega odstavka 196. člena SZ-1 o pridobitvi lastninske pravice s preureditvijo skupnih prostorov v tej zadevi ne pride v poštev, saj tožnica ni preurejala skupnih prostorov v večstanovanjski stavbi. Toženec, ki se je vpisal v zemljiško knjigo na podlagi pravnega posla, je v razmerju do tožnice tretja oseba, ki ga varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZADRUGE
VS0015975
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZad člen 75. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma občine člen 5.
dopuščena revizija – družbena lastnina – zadruge - lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – neodplačna pridobitev nepremičnine - odplačna pridobitev nepremičnine
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je pravilna presoja sodišča, da za ugotovitev kriterija (ne)odplačne pridobitve nepremičnin na podlagi 74. člena Zakona o zadrugah ni potrebno uporabiti 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine.
ZZLPPO člen 2, 3, 4, 44. ZLPP člen 48. ZPPSRD člen 2.
lastninjenje - zaključek lastninjenja – prehod družbenega kapitala – zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja
V primerih že zaključenega postopka lastninjenja določba 3. člena ZZLPPO ne ustvarja (več) učinkov prehoda v last in upravljanje družbenega kapitala (saj le-tega več ni), temveč predstavlja pravno podlago za prehod vseh zahtevkov iz naslova oškodovanja družbenega kapitala (4. člen ZZLPPO). Ob vložitvi tožbe tožena stranka ni bila več podjetje iz drugega odstavka 3. člena ZZLPPO, saj je bila že olastninjena. Zato, četudi v okoliščinah konkretne zadeve soglasje Agencije glede zatrjevanih „prikritih kapitalskih rezerv“ po določbi 3. člena ZZLPPO ne bi bilo pridobljeno, pravna prednica tožeče stranke na zatrjevanem delu družbenega kapitala ni pridobila „lastninskih upravičenj“ temveč (odškodninski) zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja oziroma kapitala.
Ureditev ZZLPPO ne negira osnov korporacijskega prava, v okviru katerih osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Kot je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, je bil dne 1. 6. 2000 pri toženi stranki v sodnem registru opravljen vpis uskladitve z ZGD, kar pomeni, da je bil s tem postopek lastninskega preoblikovanja zaključen ter je s tem ob vložitvi tožbe odpadla možnost „pridobitve vseh pravic družbenika v razmerju prenesenega družbenega kapitala do celotnega kapitala podjetja“. Prav zaradi tovrstnih situacij v praksi, je zakonodajalec v okviru 4. člena ZZLPPO tudi izrecno predvidel možnost sodnega uveljavljanja odškodninskih zahtevkov s tem, ko je določil, da na Slovensko razvojno družbo preidejo vsi zahtevki iz naslova oškodovanja družbenega kapitala.