I. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij upošteva zatečeno stanje (zlasti: 3. in 4. člen ZLPP) in ne vzpostavlja ponovno pravnih razmerij, ki so že prenehala.
II. V 2. odst. 47. člena ureja ZLPP poseben način lastninskega preoblikovanja podjetij, ki se nanaša samo na pravne osebe, ustanovljene po zakonu o ustanavljanju delovnih organizacij, ki jih ustanavljajo delovni ljudje in civilne pravne osebe (Ur. list SRS št. 17/88), za katere so vsa sredstva za ustanovitev in začetek dela vložili ustanovitelji (1. al. 2. odst. 4. člena omenjenega zakona). Če pa so del sredstev zagotovile tudi družbene pravne osebe, se izvede lastninsko preoblikovanje po 3. odst. 47. čl. ZLPP.
lastninjenje zadružnega premoženja - rok za vložitev zahtevka - upravičenci za lastninjenje
Pri obsegu sodelovanja članov zadruge z zavezancem je odločilno stanje na dan 26.9.1992, to je zadnji dan za vložitev zahtevka po 57. členu Zakona o zadrugah.
Med postopkom spremenjeno dejansko stanje ne more vplivati na delež zadružnega upravičenca, ker bi to pomenilo neenakopraven položaj zadružnih upravičencev, saj objektivno ni bilo mogoče istočasno odločiti o vseh zahtevkih iz 57. člena zakona.
zadruge - lastninjenje zadružnega premoženja - izločitev premoženja - razlogi - zadruga kot stranka v postopku - pravna podlaga
Za odločanje o zahtevi zavezanca za izločitev premoženja iz lastninjenja po 62. členu ZZ ni odločilno, kdaj je bilo to premoženje ustvarjeno in iz katerih sredstev. Zakon o zadrugah namreč predpostavlja, da so zadruge, ki so v obdobju 1986-90 poslovno sodelovale s podjetjem, prispevale k ustvarjanju premoženja podjetja, zaradi česar imajo zadruge pravico sodelovati pri njegovem lastninjenju.
lastninjenje zadružnega premoženja - izločitev dela premoženja iz lastninjenja - kršitev pravil postopka
Dokazno breme za izločitveni zahtevek v celoti nosi zavezanec. Glede na dano pooblastilo, da se del premoženja, ki ne služi osnovni dejavnosti, lahko izloči iz lastninjenja, mora biti obrazložena odločitev, ki se glede na namen zakona šteje za najprimernejšo.
Revizijsko poročilo, ki ga je sestavila v okviru svojih pristojnosti SDK kot organizacija v smislu določb 230. čl. ZPP, je javna listina. Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (1. odst. 230. čl. ZPP). Vendar pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva napačno ugotovljena (3. odst. 230. čl. ZPP), pri čemer je trditveno in dokazno breme na strani tistega, ki javno listino izpodbija, ne pa na strani tistega, ki se nanjo sklicuje. Tožena stranka je uspela dokazati, da revizijsko poročilo navaja napačen datum pogodbe o svetovanju in da je druga tožena stranka opravila storitve, ki jih je zaračunala prvi toženi stranki. S tem so vprašanja v zvezi z dokazno vrednostjo revizijskega poročila SDK v tem postopku rešena. Dodati je treba samo še to, da ima revizijsko poročilo lastnost javne listine samo glede dejstev, ki jih ugotavlja. Ker revizijsko poročilo nima ugotovitev o primernosti višine spornih računov in tega vprašanja ne obravnava, v tem pogledu nima nobene dokazne vrednosti.
Iz lastninjenja premoženja po ZZ se v skladu s 3. odstavkom 62. člena ZZ izloči lahko premoženje, ki v obdobju iz 57. člena tega zakona ni služilo oz. ne služi podjetju za izvajanje njegove osnovne dejavnosti.
denacionalizacija poslovne stavbe - služnostna pravica na delih poslovne stavbe ni predmet začasne odredbe - lastninsko preoblikovanje podjetij - začasna prepoved razpolaganja
Služnostna pravica na posameznih delih poslovne stavbe, ki je bila nacionalizirana in ki je kot taka vpisana v zemljiški knjigi v korist prejšnjega lastnika na podlagi te odločbe o nacionalizaciji, ni lastninska pravica in zato ni možno šteti, da so bili ti deli poslovne stavbe izvzeti iz nacionalizacije.
Plačilo odškodnine upravičenki ob vknjižbi služnosti ni predmet postopka izdaje začasne odredbe, ampak bo to lahko stvar postopka, ko bo pristojni upravni organ odločal o denacionalizacijskem zahtevku oziroma zahtevku zavezanca po 73. členu zakona o denacionalizaciji.
lastninsko preoblikovanje - začasna odredba - pogoji za odredbo
Dejanska in pravna podlaga za vrnitev nepremičnine je verjetno izkazana, če nepremičnina, ki je bila podržavljena jugoslovanskemu državljanu na podlagi predpisov iz 3. člena oz. na način iz 4. in 5. člena ZDen še obstoji in spada v premoženje zavezanca.