SPZ člen 9, 11, 11/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72/2, 72/3. ZZad člen 74, 74/2.
lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – konkurenca pridobitnih naslovov - priposestvovanje - dobrovernost – zadruge - nepremičnina zadruge
Po drugem odstavku 74. člena ZZad so z uveljavitvijo navedenega zakona postali tožničina last tisti gozdovi, ki so jih zadruge pridobile na neodplačen način. Ostali gozdovi zadrug so po prvem odstavku 74. člena ZZad ostali zadružni. Pravno podlago za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah torej predstavljata dve določbi lastninskega zakona. V primerih, ko gre za konkurenco dveh pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona o lastninjenju, po stališču revizijskega sodišča priposestvovanje ni mogoče. V teh primerih je vprašanje dobre vere v resnici vprašanje pravne zmote. S sklicevanjem na pravno zmoto pa ni mogoče utemeljiti dobre vere. V primerih, kot je obravnavani, bi s priposestvovanjem omogočili zaobid določb lastninske zakonodaje ter odpravo nezakonitosti zemljiškoknjižnih vpisov, do katerih je prišlo v procesu lastninjenja nepremičnin. Dopustitev priposestvovanja v primerih konkurence dveh pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona o lastninjenju bi bila tudi v nasprotju z namenom instituta priposestvovanja na nepremičninskem področju. Ta je predvsem v odpravi pomanjkljivosti, ki nastanejo pri pravnoposlovnih prenosih lastninske pravice na nepremičninah. Glede na navedeno toženka lastninske pravice na spornih nepremičninah ne more utemeljiti z njihovim priposestovanjem.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0015498
ZPPLP člen 6. ZZK-1 člen 9, 248, 248/2. ZZK člen 17, 17/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - načelo zemljiškoknjižnega prednika - privatizacija stanovanj - prodaja posameznega dela stavbe - prehodne in končne določbe ZPPLPS - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Načelo zemljiškoknjižnega prednika ne velja v primeru kupcev stanovanj po določbah 8. poglavja SZ.
ZNNZ člen 1,1/2, 3, 4, 8, 8/2, 34, 34/1, 58. ZSpo člen 64, 64/1, 64/2.
lastninska pravica na nepremičnini - lastninjenje - nacionalizacija gradbenih zemljišč - gradbeno zemljišče - nepremičnina športnega društva - pojem športnega objekta
Odločilen kriterij za nacionalizacijo gradbenih zemljišč po ZNNZ je bil lega zemljišča v ožjem gradbenem okolišu mesta in z dnem uveljavitve zakona so vsa ta zemljišča postala družbena lastnina. Vpis v zemljiško knjigo je bil zgolj deklaratoren in opravljen na podlagi prav tako deklaratorne odločbe ustreznega organa.
Poseben zakon, ki ureja lastninjenje nepremičnin športnih društev, je ZSpo, ki sicer v 64. členu govori le o „športnih objektih“, vendar pa je treba ta pojem razlagati širše, na kar napotuje določilo 1. člena ZLNDL. Predpisan režim lastninjenja športnih objektov velja tudi za nepremičnine, na katerih so športni objekti. Glede na v skladu s prvim odstavkom 64. člena ZSpo sprejet sklep o določitvi športnih objektov občinskega pomena je lastnik nepremičnin postala toženka (primarno lastninjenje). Toženka je zahtevo toženca iz drugega stavka drugega odstavka 64. člena ZSpo zavrnila, toženec pa v upravnem sporu z izpodbijanjem te odločitve ni uspel. V tem pravdnem postopku se ne preizkuša pravilnost odločitve toženke niti to ne predstavlja predhodnega vprašanja, od rešitve katerega bi bila odvisna odločitev v tem pravdnem postopku. Odločilno (glavno) vprašanje v tem postopku je bilo vprašanje, ali je toženec pridobil lastninsko pravico na spornih nepremičninah.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
VS0015317
ZPP člen 13. ZOR člen 51, 52, 60. ZLPP člen 5. ZSKZ člen 14.
lastninjenje - pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov – ničnost – izpodbojnost – predhodno vprašanje – razlogi za ničnost – sila in grožnja – kavza - obstoj pravne podlage – dopustnost podlage
Tožnik je zatrjeval, da je pogodbo sklenil pod vplivom sile in grožnje, da se njegovemu predniku ni bilo treba lastninsko preoblikovati po ZLPP in da je s pogodbo prišlo do prenosa stavbnih (ne pa kmetijskih zemljišč). Te navedbe zaradi njihove nesklepčnosti ob uporabi 51. in 52. člena ZOR ne utemeljujejo zatrjevane posledice – ničnosti sporne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0015359
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZOR člen 339. ZLPPOD člen 9.
predlog za dopustitev revizije – obstoj sodne prakse – lastninjenje - ničnost – posebne igre na srečo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je o identičnih pravnih vprašanjih, ki jih toženka problematizira v predlogu za dopustitev revizije, Vrhovno sodišče že zavzelo stališča in nanje odgovorilo v svoji sodbi II Ips 391/2011 z dne 19. 4. 2012, pogoji za dopustitev revizije v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.
ZLPPOD člen 2, 2/2, 4, 8, 9. ZZPLP člen 2, 3, 4, 6. ZOR člen 339.
lastninsko preoblikovanje pravnih oseb z dejavnostjo prirejanja posebnih iger na srečo – trajne vloge zaposlenih – kapitalski deleži – oškodovanje družbene lastnine – vzajemne terjatve – v pobot uveljavljana terjatev – zastaranja v pobot ugovarjane terjatve – zadržanje zastaranja – dopuščena revizija
Stališče, da je bil tožnik imetnik kapitalskega deleža, je glede na določbe ZLPPOD pravilno.
Neutemeljeno je revidentkino dojemanje s sprejemom ZZPLP nastale ureditve kot (zunanje) okoliščine, ki je privedla do zadržanja zastaranja. Upoštevati je treba, da se je s sprejetjem navedenega zakona zasledoval namen ravno preprečitve zmanjšanja premoženja igralnic oziroma njegova obremenitev, z dnevom uveljavitve ZZPLP pa je bilo tudi izrecno prepovedano izplačevanje dividend oziroma delitev dobička (4. člen); ni pa bilo toženki z uveljavitvijo tega zakona prepovedano (onemogočeno) vlaganje tožb zoper delavce za vračilo nezakonito izplačanega dobička. Namen ZZPLP je bil v preprečitvi oškodovanja družbene lastnine, dokler se igralnice niso preoblikovale. Družba z uveljavitvijo zahtevkov do delavcev svojega premoženja ne bi zmanjšala, ampak kvečjemu povečala.
Tožnikova terjatev je zapadla 9. 2. 2000 in bi zastarala 10. 2. 2005, toženkina (v pobot ugovarjana) terjatev pa je zapadla 18. 6. 1994 in je zastarala 19. 6. 1999. Ker se po določbi 339. člena za obravnavani primer še upoštevnega ZOR lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo le, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana, je izpodbijana pravnomočna odločitev materialnopravno pravilna
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vodno zemljišče morja – nasutje morskega dna – zemljišča nastala z nasutjem - gradnja marine – lastninjenje vodnih zemljišč – pravica gospodarjenja občine – pravica upravljanja z marino – vlaganja v tujo nepremičnino – neupravičena pridobitev – pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj – sklepčnost tožbe
Zemljišča nastala z nasutjem je za potrebe ugotavljanja lastninske pravice potrebno obravnavati kot zemljišča morskega dna, torej kot vodna zemljišča. Vodna zemljišča pa se niso lastninila na podlagi določb ZLNDL, temveč skladno s 1. členom ZLNDL na podlagi določb posebnega zakona - Zakona o vodah iz leta 2002 . Ker se sporna zemljišča niso lastninila na podlagi določb ZLNDL, za odločitev v tej zadevi tako ni pomembno vprašanje dejanskega imetništva pravice uporabe, ki ga izpostavlja tožeča stranka v reviziji.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dejanska raba zemljišča odločilna za uporabo določbe 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015089
ZKZ člen 83, 83/1, 83/3, 96, 96/4. ZTLR člen 28, 28/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – kmetijsko zemljišče – komasacijski postopek – menjalna pogodba - ničnost – priposestvovanje
Razpolaganje z zemljiščem, ki je v postopku komasacije, je nedovoljeno, kar pomeni, da je pogodba, vsaj v delu glede spornega kmetijskega zemljišča, nična.
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 12. ZPN člen 7. ZVetL člen 30, 30/6. SZ-1 člen 190, 190/3.
lastninjenje – originarna pridobitev lastninske pravice – nepremičnina v družbeni lastnini – funkcionalno zemljišče – predmet prodajne pogodbe - imetništvo pravice uporabe
Zmotno je stališče sodišč, da bi moralo biti funkcionalno zemljišče že predmet prodajne pogodbe, da bi lahko tožnikov pravni prednik na tem zemljišču pridobil pravico uporabe in kasneje na podlagi ZLNDL lastninsko pravico. V skladu z ZPN se namreč s prenosom pravice uporabe na stavbi v družbeni lastnini prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Z nakupom stanovanjske hiše kupec torej že na podlagi zakona pridobi tudi pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču oziroma kasneje, skladno z določbami ZLNDL, tudi (so)lastninsko pravico.
V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje vprašanje obsega zemljišča, na katerem je tožnikov pravni prednik z nakupom stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja pridobil pravico uporabe in kasneje lastninsko pravico, presojati na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih sta bili stavba in gospodarsko poslopje zgrajena, ali drugih upravnih aktov, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče oziroma upoštevaje merila in pogoje iz tistih prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje stavbe.
SZ člen 111-130. ZLNDL člen 2. ZTLR člen 33. ZPN člen 7. ZOR člen 210.
lastninjenje stanovanj – dolžnost prodati stanovanje – pridobitev lastninske pravice – imetništvo stanovanjske pravice – ničnost prodajne pogodbe - ugotovitvena tožba – izbrisna tožba – dobra vera – načelo vestnosti in poštenja – načelo prepovedi zlorabe pravic
Po presoji revizijskega sodišča je potrebno ravnanje strank ovrednotiti v smeri spoštovanja načela vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic. Na podlagi ugotovljenih okoliščin ni mogoče sklepati, da bi kupci lahko vedeli, da je tožnica (morebiti) originarno pridobila lastninsko pravico na sporni nepremični oziroma da obstaja dvom v pravni položaj vpisane osebe. Kupcem v tem primeru ni mogoče naložiti raziskovalne dolžnosti, da preiščejo pravno stanje nepremičnin. Prav tako ni mogoče sklepati, da niso bili v dobri veri. Ker so kot (bivši) imetniki stanovanjske pravice imeli pravico do odkupa stanovanja, so s trenutkom sklenitve posameznih prodajnih pogodb pridobili lastninsko pravico. S tem trenutkom je lastninska pravica prejšnjega lastnika prenehala.
V morebitnem sodnem postopku se presoja sodišč osredotoča na ugotavljanje, ali so bili ob izdaji odločbe revizijskega organa izpolnjeni vsi zakonski pogoji za njeno izdajo.
Sodišče se lahko osredotoča na ugotavljanje morebitnega oškodovanja družbene lastnine le v časovnih okvirih, v katerih je svojo presojo opravil tudi revizijski organ.
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 12, 20. ZPN člen 7. ZVetL člen 30, 30/6. SZ-1 člen 190, 190/3.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) – nepremičnina v družbeni lastnini - funkcionalno zemljišče – lastninjenje – imetništvo pravice uporabe – zmotna uporaba materialnega prava
Sodišči bi ob pravilni uporabi materialnega prava spričo sklepa, da funkcionalno zemljišče ni bilo odmerjeno, morali ugotoviti, kdo je imel na spornem zemljišču ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe, ali je (celotno) sporno zemljišče predstavljalo funkcionalno zemljišče večstanovanjske hiše glede na predpise, ki so veljali v času sklenitve prodajnih pogodb oziroma ugotoviti obseg zemljišča, na katerem so tožniki z nakupom stanovanjske hiše pridobili pravico uporabe in kasneje lastninsko pravico. O tem bo sodišče presojalo na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba, v kateri živi tožnica, zgrajena, ali drugih upravnih aktov, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče oziroma upoštevaje merila in pogoje iz tistih prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje stavbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS0015082
ZZad člen 72, 74, 74/1, 74/2, 78, 78/3. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/3, 14/4. ZPP člen 7, 180, 181, 184, 337, 337/1, 367, 367/3, 370, 370/3, 371, 371/2, 380, 380/1. ZLPP člen 1.
lastninjenje premoženja zadrug - neodplačno pridobljena kmetijska zemljišča in gozdovi - nova dejstva v pritožbi - sprememba tožbe - poznavanje prava po uradni dolžnosti - iura novit curia - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - vsebina tožbe - ugotovitvena tožba - zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice - zahtevek za priznanje pravice - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - zadruga - temeljna organizacija kooperantov
Za vsako nepremičnino v družbeni lastnini je do tedaj, ko je bila olastninjena v skladu z relevantnim predpisom, veljal pravni režim družbene lastnine. V konkretnem primeru je ta položaj za sporne nepremičnine trajal vse do uveljavitve ZSKZ, ki je neodplačno in s strani TOK pridobljena kmetijska zemljišča in gozdove preoblikoval v lastnino države.
Sporna zemljišča se niso lastninila po določbah ZZad, saj je bila pravna prednica toženke, ki je zadevne nepremičnine pridobila neodplačno, ob uveljavitvi ZZad (28. 3. 1992) organizirana kot TOK. Ta subjekt namreč med zadružnimi organizacijami, za katere velja 74. člen ZZad, ni omejen, zato ga na tej podlagi ni mogoče podrediti režimu lastninjenja iz citirane odločbe. Toženka tudi s preoblikovanjem v zadrugo (pred uveljavitvijo ZSKZ) ni mogla postati lastnica spornih nepremičnin, saj takšnega lastninjenja področna zakonodaja ni predvidevala.
Sodišče pozna pravo po uradni dolžnosti, zato ni vezano na pravno podlago, na katero se sklicujejo stranke (iura novit curia), temveč mora zatrjevana dejstva presojati z vseh možnih pravnih vidikov oziroma norm, ki bi utegnile biti relevantne. Tožbeni zahtevek za ugotovitev tožničine lastninske pravice na podlagi 14. člena ZSKZ v konkretnem primeru utemeljujejo že ugotovitve nižjih sodišč, da so sporne nepremičnine, ki so bile v družbeni lastnini, kmetijska zemljišča, ki jih je TOK (pravna prednica toženke) pridobila neodplačno. Ker je tožnica te okoliščine navedla že v tožbi, njeno pritožbeno sklicevanje na omenjeno zakonsko določbo ne pomeni navajanja novega dejanskega stanja oziroma spremembe tožbe, temveč zgolj tožničin nov pogled na spor, ki ne zahteva dodatnega procesnega gradiva.
Za vsako nepremičnino v družbeni lastnini je do tedaj, ko je bila olastninjena v skladu z relevantnim predpisom, veljal pravni režim družbene lastnine. V konkretnem primeru je ta položaj za sporne nepremičnine trajal vse do uveljavitve ZSKZ, ki je neodplačno in s strani TOK pridobljena kmetijska zemljišča in gozdove preoblikoval v lastnino države.
Sporna zemljišča se niso lastninila po določbah ZZad, saj je bila pravna prednica toženke, ki je zadevne nepremičnine pridobila neodplačno, ob uveljavitvi ZZad (28. 3. 1992) organizirana kot TOK. Ta subjekt namreč med zadružnimi organizacijami, za katere velja 74. člen ZZad, ni omenjen, zato ga na tej podlagi ni mogoče podrediti režimu lastninjenja iz citirane določbe. Toženka tudi s preoblikovanjem v zadrugo (pred uveljavitvijo ZSKZ) ni mogla postati lastnica spornih nepremičnin, saj takšnega lastninjenja področna zakonodaja ni predvidevala.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZLNDL.
dopuščena revizija – družbena lastnina – pravica uporabe na nepremičnini – lastninjenje nepremičnin – imetništvo pravice pred lastninjenjem – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – sklepčnost tožbenega zahtevka – solastnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zahtevek na ugotovitev solastnine v primerih, kot je konkreten, sklepčen.