izločitev delavcev centra za socialno delo - laičen predlog - postulacijska sposobnost - nedovoljen predlog - postopek odločanja o brezplačni pravni pomoči - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj, ki je predlog vložil sam, nima opravljenega pravniškega državnega izpita, zato za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti. Tega ne morejo spremeniti zatrjevane okoliščine o nezaključenem postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pravni sistem namreč omogoča naknadno sanacijo upravičeno zamujenega roka za opravo pravdnega dejanja.
Revizijo je mogoče vložiti le zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje, s katerimi je postopek končan.
OZ člen 335, 344, 347, 347/1. ZPP člen 39, 39/2, 380,380/1.
dopuščena revizija - zastaranje - obseg ugovora zastaranja - ugovor zastaranja terjatve - ugovor zastaranja obresti - zastaranje občasnih denarnih terjatev - triletni zastaralni rok - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - delna sprememba izpodbijane sodbe
Toženkin ugovor zastaranja, ki se je nanašal na glavno terjatev, zajema tudi ugovor zastaranja glede stranske terjatve - zakonskih zamudnih obresti.
Zamudne obresti so stranska občasna terjatev. Zastaranje občasnih dajatev ureja 347. člen OZ. Te terjatve zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve. Rok za zastaranje obrestnega dela zahtevka torej začne teči od vsakega posameznega dneva zamude dalje. Tako so bili ob spremembi tožbenega zahtevka 8. 9. 2020 zastarani vsi dnevni zneski zamudnih obresti, ki so zapadli v plačilo več kot tri leta pred spremembo tožbenega zahtevka, torej pred 8. 9. 2017.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00091914
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - razlaga ZVPot - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - Direktiva Sveta 93/13/EGS - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu - sodnik kot stranka v postopku
V konkretnem primeru sta prvi toženec in druga toženka sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ni dvoma, da bi odločanje sodišča v zadevi, ko je stranka postopka sodnik pristojnega sodišča (ne glede na vrsto postopka), okrnilo videz nepristranskosti.
ZPP člen 367a, 367c. ZUS-1 člen 22. ZDoh-2 člen 98, 101.
pomembno pravno vprašanje - enotna uporaba prava - pravna varnost - razvoj prava prek sodne prakse - aleatorna pogodba - davek na dediščine in darila - vrednost kapitala ob pridobitvi - primerljiva tržna vrednost - cena - čas pridobitve kapitala - sklenitev pogodbe - datum smrti - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da se v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi ne uporabi tretji stavek drugega odstavka 98. člena ZDoh-2?
2. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da je v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi treba uporabiti cenitev, ki mora poleg vrednosti premoženja vključevati tudi stroške, ki jih je imel davčni zavezanec kot preživljalec za skrb in nego preživljanca?
3. Ali je Upravno sodišče pravilno razlagalo določilo 101. člena ZDoh-2, s tem ko je za čas pridobitve kapitala, v primeru, ko je kapital pridobljen na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, štelo dan sklenitve pogodbe in ne dan smrti preživljanca?
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00091969
URS člen 28. KZ člen 3, 3/2, 111, 112. KZ-1 člen 7, 7/2, 91, 91/2. ZKP člen 424, 424/1.
zastaralni rok - zastaranje kazenskega pregona - absolutno zastaranje kazenskega pregona - relativno zastaranje kazenskega pregona - materialni rok - procesni rok - milejši zakon - retroaktivna uporaba zakona - razveljavitev pravnomočne sodbe - trditveno breme - načelo dispozitivnosti - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti
Tako v teoriji kot v sodni praksi je široko sprejeto stališče, da v dveletnem zastaralnem roku iz drugega odstavka 91. člena KZ-1 močno prevladujejo materialnopravne prvine, da tudi zanj velja zahteva po retroaktivni uporabi milejšega zakona iz drugega odstavka 3. člena KZ oziroma drugega odstavka 7. člena KZ-1 in da je novo ureditev treba uporabiti tudi za kazniva dejanja, ki so bila storjena v času veljavnosti KZ. Jezikovna razlaga te določbe pa ne daje nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali dveletni zastaralni rok po razveljavitvi pravnomočne sodbe teče le enkrat ali pa teče od vsake nadaljnje razveljavitve znova.
Ob pomensko odprti jezikovni razlagi bi odgovor na navedeno vprašanje od Vrhovnega sodišča terjal poglobljeno presojo teleoloških, sistemskih in ustavnopravnih vidikov drugega odstavka 91. člena KZ-1, še zlasti v luči ustavnopravne dopustnosti ustvarjanja pravne negotovosti za obdolženca, ki ni posledica njegovih ravnanj ali objektivnih okoliščin, ki bi dovoljevale pretrganje ali zadržanje zastaranja, pač pa nezakonitih in posledično razveljavljenih pravnomočnih sodb. Takšne presoje Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ni moglo opraviti, saj se vrhovna državna tožilka v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti ni vsebinsko soočila z razlogi sodišča druge stopnje, ki je pri presoji o enkratnem teku zastaralnih rokov izhajalo iz ustavnopravne zahteve po odpravi pravne negotovosti, ki izvira iz ponavljajočih se kazenskih postopkov zoper obdolženca.
Čeprav sme vrhovni državni tožilec vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi vsake kršitve zakona in pri tem ni omejen s prekluzivnim rokom, nosi enako breme zatrjevanja kršitev kot nasprotna stranka v postopku.
volitve v Državni zbor - določanje kandidatne liste - člani politične stranke - pravila politične stranke
Kandidatno listo je mogoče obravnavati po tretjem odstavku 43. člena ZVDZ, če jo določijo člani politične stranke, ki imajo stalno prebivališče v tej volilni enoti in če je določena po postopku, določenem v pravilih stranke. Glede na pravila stranke, ki jih je treba spoštovati pri določanju kandidatne liste (prvi odstavek 43. člena ZVDZ), kandidatno listo lahko določajo tako člani kot simpatizerji te stranke. Čim pa kandidatno listo določajo (tudi) slednji, pogoji iz tretjega odstavka 43. člena ZVDZ niso izpolnjeni.
volitve v Državni zbor - določanje kandidatne liste - tajno glasovanje - pravila politične stranke - člani politične stranke
Izpodbijana odločitev temelji na dveh nosilnih stališčih o ugotovljenih (vsebinskih) pomanjkljivostih, s katerimi je obremenjena lista kandidatov v celoti, in sicer na neizpolnjevanju zakonskega pogoja, da morajo biti liste kandidatov določene s tajnim glasovanjem, in na nezadostnem številu podpisov volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Navedena razloga vsak zase utemeljujeta sprejeto odločitev, zato pritožba, s katero se izpodbija le eden od njiju - v konkretnem primeru pritožnik graja odločitev glede zahtevanega števila predloženih podpisov podpore volivcev - ne more imeti uspeha.
Kandidatno listo je mogoče obravnavati po tretjem odstavku 43. člena ZVDZ, če jo določijo člani politične stranke, ki imajo stalno prebivališče v tej volilni enoti in če je določena po postopku, določenem v pravilih stranke. Glede na pravila stranke, ki jih je treba spoštovati pri določanju kandidatne liste (prvi odstavek 43. člena ZVDZ), kandidatno listo lahko določajo tako člani kot simpatizerji te stranke. Čim pa kandidatno listo določajo (tudi) slednji, pogoji iz tretjega odstavka 43. člena ZVDZ niso izpolnjeni.
V tem upravnem sporu je predmet preizkusa pravilnost in zakonitost izdane odločbe in se torej presoja vprašanje izpolnjenosti zakonskih pogojev za vložitev liste kandidatov, ne pa politične vsebine oziroma programa stranke, s katerim ta želi na volitvah uspeti.
ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - konkretizacija in izkazanost škode
Temeljni vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe je nastanek težko popravljive škode. Gre za pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča gre za tako škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, začasno pa jo je mogoče odvrniti le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega akta oziroma s predlagano ureditvijo stanja. Škoda mora biti konkretizirana v smislu določenih, realno izkazanih posledic, ki izvirajo iz spornega pravnega razmerja, hkrati pa mora tožnik s stopnjo verjetnosti izkazati tudi, da je ta škoda zanj težko popravljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS00091476
ZDR-1 člen 44.
javni uslužbenci - razlika v plači - opis del in nalog - upoštevanje napredovanj - sprememba prvostopenjske odločitve - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
I. Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali je podana kršitev določb postopka, če sodišče druge stopnje spremeni odločitev sodišča prve stopnje, ne da bi bil glede temelja zahtevka izveden kakršenkoli dokaz, niti ni strankam dana možnost, da bi se izrekle o naziranjih sodišča druge stopnje, ki so diametralno nasprotna fokusu postopka na prvi stopnji;
− ali je delavec upravičen do razlike plače med plačo delovnega mesta, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in plačo višje vrednotenega delovnega mesta, če sta opisa delovnih mest v bistvenih delih enaka;
− ali je delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za eno delovno mesto, lahko upravičen do plačila za delo na drugem delovnem mestu v višini izhodiščnega plačnega razreda tega drugega delovnega mesta, povečano za plačne razrede napredovanj, ki jih je že dosegel na prvem delovnem mestu.
Vsako ravnanje obsojenca v prvi noči predstavlja samostojno kaznivo dejanje posilstva, ki je bilo prvič, drugič in tretjič dokončano z vstopom obsojenčevega spolnega uda v oškodovankino nožnico. Obsojenec z vsakim naslednjim spolnim odnosom ni vzdrževal, obnavljal ali krepil protipravnega stanja prejšnjega ravnanja, temveč je po storitvi prvega dejanja protipravna posledica prenehala. Ob storitvi drugega dejanja je torej šlo za ločeno dejanje, s katerim je obsojenec znova s silo zlomil odpor oškodovanke in (drugič) uresničil prepovedano posledico. Pojmovanje, da je tri zaporedne spolne akte, šteti kot en enovit spolni akt, je neživljenjsko.
denarna socialna pomoč - lastni dohodek družine - družinska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - ugotavljanje višine lastnega dohodka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se družinska pokojnina, ki jo prejemata mladoletna otroka upravičenke, na podlagi 14. člena ZSVarPre ne upošteva pri ugotavljanju lastnega dohodka družine.
samostojni podjetnik - obstoj delovnega razmerja - dejanski delodajalec - razlika v plači - odpravnina ob upokojitvi - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je ob pravnomočni zavrnitvi zahtevka za ugotovitev delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki pravilna odločitev o plačilu razlik v plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja v času, ko je bil tožnik samostojni podjetnik, ki je poslovno sodeloval z A., d. o. o., in sicer od 21. 11. 2016 do 2. 11. 2019,
- ali je bila tožniku utemeljeno prisojena odpravnina ob upokojitvi.