POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00088632
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 23, 24, 24/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1, 267/3.
predlog za predhodno odločanje SEU - predlog za postavitev vprašanja za predhodno odločanje - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - Direktiva Sveta 93/13/EGS - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vprašanje za predhodno odločanje po 267. členu PDEU mora biti oblikovano tako, da Sodišču EU omogoči razlago prava Evropske unije, kadar je to potrebno za odločitev nacionalnega sodišča v konkretni zadevi. Nanašati se mora na razlago ali presojo veljavnosti prava EU, ne pa na razlago nacionalnega prava ali ugotavljanje dejstev. Iz toženkinega predloga ni jasno, v zvezi s čim točno naj bi Vrhovno sodišče sprožilo postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem EU. Predlog za predložitev zadeve temu sodišču je zato neutemeljen.
nujna pot - določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - javno dobro - test sorazmernosti - ocena stroškov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Zakon predvideva presojo sposobnosti nasprotne udeleženke na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Ljubljani moralo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kje dejansko prebiva in kjer ima tudi začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja se bo brez dvoma lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Celju, ki je od kraja bivanja nasprotne udeleženke oddaljeno 5,5 km, medtem ko razdalja do Okrajnega sodišča v Ljubljani znaša 84,3 km.
DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00088385
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. URS člen 158.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pravica uporabe - denacionalizacija - denacionalizacijska odločba - pridobitev lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe - poseg v pravnomočno denacionalizacijsko odločbo - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - lastninjenje - vezanost na odločitev upravnega organa - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - zloraba postopka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine iz različnih katastrskih občin - izvršba na nepremičnino - kraj, kjer leži nepremičnina
Če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za sámo izvršbo pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina (drugi odstavek 166. člena ZIZ).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 8. OZ člen 5, 5/1.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - prodaja nepremičnine v izvršbi - pravnomočnost sklepa o domiku - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - izročitev nepremičnine kupcu - učinek sklepa o izvršbi in sklepa o izročitvi - pridobitev lastninske pravice na originaren način - originarna pridobitev lastninske pravice - nepravilna odločba državnega organa - načelo superficies solo cedit - načelo poštene uporabe pravic - prepoved zlorabe pravic - načelo vestnosti in poštenja - neplačilo predujma za izvedenca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
dopuščena revizija - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - nejasen izrek - nasprotje med izrekom in razlogi - določnost izreka sklepa - pogoji za izrek ukrepa - obseg preizkusa pritožbenih navedb - pravica do pritožbe - bistvene pritožbene navedbe - pomanjkljivo obrazložena odločba - opredelitev do pritožbenih navedb - ugoditev reviziji - bistvena kršitev določb postopka
Za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji in izdana sodna odločba, ki mora jasno določiti tudi kraj izvrševanja ukrepa.
Sodišče druge stopnje se mora opredeliti do odločilnih pritožbenih navedb, ki niso očitno neutemeljene. Za uresničitev ustavne pravice do poštenega sojenja mora stranka iz obrazložitve spoznati, da se je sodišče s takšnimi pritožbenimi navedbami seznanilo in jih obravnavalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00088391
OZ člen 88. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - delna ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - kredit v CHF - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je v primeru ugotovljene nepoštenosti pogodbenega pogoja nična celotna kreditna pogodba, ki tak nepošten pogoj vsebuje.
Relevantna stališča Ustavnega sodišča kot tudi ESČP, na podlagi katerih bi zagovornik lahko tvoril argumentacijo o pristranskosti sodnika že v pritožbenem postopku obravnavane zadeve, so bila znana že prej. Za uveljavljanje te kršitve v predhodni fazi postopka torej ni obstajala nobena objektivna ovira oziroma je vložnik ustrezno niti ne zatrjuje. Zato nikakor ne more uspeti s sklicevanjem na novejšo oziroma spremenjeno sodno prakso Ustavnega sodišča, ki za konkretni primer niti ni odločilnega pomena.
dopuščena revizija - objektivna odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - pojem nevarne dejavnosti - policijsko delo - delo policista - policist kot oškodovanec - poškodba policista pri delu - policijska intervencija - policijska intervencija nad alkoholiziranim kršiteljem
Pri vinjenih osebah se pričakuje, da so lahko nepredvidljive in policist mora biti na to pozoren. Tveganje je zato ostalo v mejah običajne policijske operacije, iz katere ni izhajala neobičajno povečana nevarnost za nastanek škodnih posledic policista. Tožnikove aktivnosti tudi ob vseh ugotovljenih okoliščinah ni mogoče subsumirati pod navedeni abstraktni stan nevarne dejavnosti.
OZ člen 131. URS člen 26. ZKP člen 160, 160a, 245, 245/2.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - vzročna zveza - prospektivna analiza vzročnosti - opustitveno ravnanje - preiskava v kazenskem postopku - opustitev dolžne preiskave domnevnega kaznivega dejanja - adekvatna vzročnost - pritrdilno ločeno mnenje
Pri opustitvenih ravnanjih o naravni vzročnosti ne moremo govoriti. Vzročno zvezo tu vzpostavi šele pravo na podlagi vrednotenja. Potrebna je presoja, ali je ugotovljena verjetnost nastanka škodnega dogodka takšna, da je konkretni opustitvi dolžnega ravnanja, upoštevaje tudi težo kršitve, pravno vrednotno upravičeno pripisati nastanek škodnega dogodka. V takih primerih je treba v okviru opisane adekvatne vzročnosti uporabiti prospektivno analizo vzročnosti, ki temelji na razrešitvi vprašanja, ali je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom presojamo, povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka, pri čemer pa se ne upošteva zgolj dejstvo, da je do škodnega dogodka prišlo, ampak tudi verjetnost, da bi se podoben škodni dogodek zgodil tudi v drugačnih okoliščinah. Gre za sodobnejši in doslednejši koncept, ki omogoča pravilnejšo razlago teorije o adekvatni vzročnosti. V primeru, ko ni mogoče ugotoviti vzročne zveze z gotovostjo, se najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti, pri čemer se pri določitvi, s kakšno stopnjo verjetnosti je treba dokazati, da je ravnanje oziroma drug vzrok v vzročni zvezi z nastalo škodo, uporablja stopnja 50 odstotkov.
Metodo pravno relevantne vzročnosti, ki temelji na prospekivni analizi povečane verjetnosti za nastanek škode, v obravnavanem primeru ne dosega potrebnega nadpolovičnega mejnega praga. Opustitev določenih preiskovalnih ukrepov policije oziroma njihova pomanjkljiva izvedba (pred sodiščema prve in druge stopnje ugotovljeno protipravno ravnanje) ne omogoča tudi ugotovitve o obstoju pravno relevantne vzročne zveze.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - določitev krajevno pristojnega sodišča - prebivališče zapustnika v tujini - bivališče zapustnika v tujini - določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - zapuščina - prebivališče dediča - zapustnik, ki nima premoženja v Sloveniji - zapustnik brez premoženja - krajevna pristojnost v zapuščinskem postopku
Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno. Vrhovno sodišče je za postopanje in odločanje v zadevi določilo krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Žalcu. Upoštevalo je, da imata na območju tega sodišča prebivališče dva od treh potomcev pokojnika, poleg tega je postopek pred tem sodiščem že v teku.
dopuščena revizija - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - subjektivni zastaralni rok - dediščinska tožba
Sodišče druge stopnje in revident sta spregledala, da ZD v prvem odstavku 141. člena ZD, v primeru, ko je posestnik pošten, zaradi njegovega varstva določa tudi subjektivni zastaralni rok. Tudi tek subjektivnega zastaralnega roka bi bil lahko zadržan, če bi bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo tožniku tudi potem še onemogočena vložitev dediščinske tožbe. Vendar tožnik takšnih okoliščin ne navaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00088392
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZGD-1 člen 8. ZFPPIPP člen 9, 9/4, 348, 350, 350/1, 350/2.
aktivna stvarna legitimacija - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - spregled pravne osebnosti - stečajni postopek - aktivna legitimacija - osebno odgovoren družbenik - uveljavljanje zahtevka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: "Ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo glede aktivne stvarne legitimacije tožeče stranke iz drugega odstavka 350. člena ZFPPIPP oz. ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno odločili, da pravica tožeče stranke od tožene stranke kot osebno odgovornega družbenika, uveljavljati zahtevek iz prvega odstavka 350. člena ZFPPIPP (spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1), po zaključku stečajnega postopka ni prenehala? oz. Ali začetek stečajnega postopka vpliva oz. učinkuje na pravico upnika od osebno odgovornega družbenika uveljavljati spregled pravne osebnosti po 8. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), samo za čas trajanja stečajnega postopka oz. ali je upnik po zaključku stečajnega postopka ponovno postal aktivno stvarno legitimiran od tožene stranke uveljaviti tak zahtevek?"
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - manjše sodišče - nekdanji predsednik sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je ena izmed strank postopka nekdanji upokojeni predsednik pristojnega sodišča, ki preko obiskov sodišča ter udeleževanja praznovanj in druženj še vedno ohranja tesne in prijateljske stike z zaposlenimi na sodišču, ob tem, da gre za manjše sodišče v majhnem kraju, predstavlja tehten razlog, da v tem sporu ne odloča to sodišče.