predlog za dopustitev revizije - dohodnina - dobiček iz kapitala - prodaja nepremičnine - oprostitev plačila dohodnine - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali situacija, ko je posameznik edini lastnik dvostanovanjske hiše, ta pa je po nakupu etažirana, izključuje uporabo 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 o oprostitvi dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine, saj je treba zaradi etažiranja šteti, da gre z vidika davčnega prava za dve ločeni nepremičnini?
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - laičen predlog - laična vloga - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper pravnomočne odločbe višjih sodišč so mogoča le izredna pravna sredstva. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka ter o njem odloča Vrhovno sodišče, je revizija. Revizija se lahko vloži, če je bila prej dopuščena. Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagatelj svojo vlogo tudi poslal.
Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
Načelu enakosti ustreza samo takšna normativna različnost, ki ustreza različnosti dejanskih stanj, s tem da razlikovanje ne sme biti arbitrarno in mora predpis v okviru svojega namena izbrati sredstva, sorazmerna ugotovljeni različnosti položajev, ki so podlaga za normativno razlikovanje. Ne zadošča torej, da je izbrani kriterij razlikovanja v razumni povezavi s predmetom različnega pravnega urejanja. Tudi uporaba izbranega kriterija mora prestati preizkus razumnosti na način, da do konca izpelje logiko, ki opravičuje razlikovanje: višina dodatne obremenitve mora biti v razumnem sorazmerju z višjo uporabnostjo, ki jo prinaša boljša lega zemljišča.
Upravno sodišče ne bi smelo ugotoviti le, da je izbrani kriterij razlikovanja (lega zemljišč v povezavi z zagotovljenimi elementi komunalne opremljenosti) v razumni povezavi s predmetom različnega pravnega urejanja (razdelitev zemljišč po območjih), ampak bi moralo ugotovljeno logiko razlikovalnih kriterijev uporabiti pri presoji razumnega sorazmerja med dodano uporabno vrednostjo zemljišč v drugem območju in njihovo dodatno obremenitvijo z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Tega silogističnega sklepanja Upravno sodišče v izpodbijani sodbi ni opravilo.
Upravno sodišče napotilo lahko določi, če je mogoče podzakonski predpis razlagati zakonito in ustavnoskladno, če to ni mogoče, pa le če zakonska ureditev sama (ob uporabi ustreznih metod razlage) omogoča oblikovanje napotila v konkretnem primeru. Če ne, napotila ne more oblikovati, saj zanj nima ustrezne zakonske podlage in gre za neustavno pravno praznino. Navedeno od sodišča terja prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti takšne zakonske ureditve (neustavna pravna praznina).
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je nepopoln.
vrnitev v prejšnje stanje - sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč le o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, konkretno o tem, ali je bilo določeno procesno dejanje zamujeno iz opravičljivega razloga. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
mednarodna in subsidiarna zaščita - omejitev gibanja - alternativni ukrep - sorazmernost ukrepa
Čeprav člen 8(4) Direktive 2013/33, po katerem države članice zagotovijo, da so pravila o alternativah pridržanju, kot so redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu, določena v nacionalnem pravu, v slovenskem pravnem redu (še) ni implementiran, to ne pomeni, da toženka ne more presojati sorazmernosti v razmerju do milejšega ukrepa obveznega zadrževanja na območje azilnega doma.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 75, 75/1.
vznemirjanje lastninske pravice - garaža - terasa - imisija - pravni standard - odvzem svetlobe - prepovedana imisija - dvorišče - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (zmotno napolnilo pravni standard prepovedanih imisij), ko je v konkretnem primeru štelo, da izgradnja garaže s teraso na tožnikovi meji ni bistvena imisija.
predlog za dopustitev revizije - relevantnost postavljenega vprašanja - nestrinjanje z dokazno oceno - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stališče, ki ga predlagatelj izpostavlja v okviru prvega predlaganega vprašanja, ni relevantno glede na vsebino obravnavane zadeve, saj ni res, da bi se Upravno sodišče postavilo na stališče, da bi lahko predlagatelj porabo goriva za zatrjevani namen dokazoval le z ročnimi, sprotno vodenimi evidencami.
V zvezi z drugim vprašanjem v obravnavanih okoliščinah ne gre za vprašanje razlage prava, kot to poskuša prikazati predlagatelj, temveč v samem bistvu (glede na obrazložitev predloga) očitno za golo nestrinjanje z dejanskim zaključkom Upravnega sodišča, da predlagatelj ni uspel izkazati namena porabe goriva.
razveljavitev plačilnega naloga - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije
Taksna obveznost zaradi zakonske oprostitve za toženko ob vložitvi predloga za dopustitev revizije dne 25. 11. 2024 ni nastala. Vrhovno sodišče je zato ugovoru ugodilo in plačilni nalog II DoR 19/2025 z dne 20. 1. 2025 razveljavilo.
ZDDV-1 člen 23, 48, 76. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 42, 141, 197.
predlog za dopustitev revizije - tristranski posli - dobavitelj - pravo EU - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali se lahko v verigi tristranskih poslov dobavitelj (drugi v verigi) blaga, ki je bilo z enim prevozom dobavljeno (tj. dano na razpolago oziroma v last) kupčevemu kupcu (in ne tretjemu v verigi), lahko sklicuje na administrativno poenostavitev za tristranske posle iz četrtega odstavka 23. člena ter 48. in 76. člena ZDDV-1 oziroma iz 42., 141. in 197. člena Direktive o DDV?
Nebistveno za kazensko odgovornost obsojenke kot napeljevalke je dejstvo, da obdolženec ni bil pravnomočno obsojen, ker napeljevalec po prvem odstavku 40. člena KZ-1 odgovarja v mejah svojega naklepa. V drugem odstavku 37. člena KZ-1 je določeno, da kdor drugega naklepoma napelje k storitvi kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči tri leta zapora ali hujša kazen, se kaznuje kakor za poskus kaznivega dejanja, tudi če ni bilo poskusa storitve kaznivega dejanja.
Načelu enakosti ustreza samo takšna normativna različnost, ki ustreza različnosti dejanskih stanj, s tem da razlikovanje ne sme biti arbitrarno in mora predpis v okviru svojega namena izbrati sredstva, sorazmerna ugotovljeni različnosti položajev, ki so podlaga za normativno razlikovanje. Ne zadošča torej, da je izbrani kriterij razlikovanja v razumni povezavi s predmetom različnega pravnega urejanja. Tudi uporaba izbranega kriterija mora prestati preizkus razumnosti na način, da do konca izpelje logiko, ki opravičuje razlikovanje: višina dodatne obremenitve mora biti v razumnem sorazmerju z višjo uporabnostjo, ki jo prinaša boljša lega zemljišča.
Upravno sodišče ne bi smelo ugotoviti le, da je izbrani kriterij razlikovanja (lega zemljišč v povezavi z zagotovljenimi elementi komunalne opremljenosti) v razumni povezavi s predmetom različnega pravnega urejanja (razdelitev zemljišč po območjih), ampak bi moralo ugotovljeno logiko razlikovalnih kriterijev uporabiti pri presoji razumnega sorazmerja med dodano uporabno vrednostjo zemljišč v drugem območju in njihovo dodatno obremenitvijo z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Tega silogističnega sklepanja Upravno sodišče v izpodbijani sodbi ni opravilo.
Upravno sodišče napotilo lahko določi, če je mogoče podzakonski predpis razlagati zakonito in ustavnoskladno, če to ni mogoče, pa le če zakonska ureditev sama (ob uporabi ustreznih metod razlage) omogoča oblikovanje napotila v konkretnem primeru. Če ne, napotila ne more oblikovati, saj zanj nima ustrezne zakonske podlage in gre za neustavno pravno praznino. Navedeno od sodišča terja prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti takšne zakonske ureditve (neustavna pravna praznina).
ZPP člen 108, 108/6, 336, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov pritožbe - pravni pouk - opozorilo stranki - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Kakšen pomen ima pravni pouk na uporabo določbe 108. in 336. člena Zakona o pravdnem postopku v primerih, ko pritožba ni vložena v zadostnem številu izvodov?
plačnik davka - plačilo dohodnine - dividenda - izbris družbe iz sodnega registra - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je materialnopravno pravilna presoja Upravnega sodišča, da bi morala družba kot plačnica davka izračunati in plačati dohodnino od dividend še pred izbrisom iz sodnega registra?"
povrnitev premoženjske škode - škoda vlagatelja sredstev v hranilno kreditno službo - nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - bonitetni nadzor - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
odmera NUSZ - točkovanje - načelo enakosti - kršitev načela enakosti - razlikovalni kriterij - test razumnosti - občinski odlok - exceptio illegalis - napotilo - protiustavna pravna praznina - zahteva za presojo ustavnosti - reformatio in peius
Načelu enakosti ustreza samo takšna normativna različnost, ki ustreza različnosti dejanskih stanj, s tem da razlikovanje ne sme biti arbitrarno in mora predpis v okviru svojega namena izbrati sredstva, sorazmerna ugotovljeni različnosti položajev, ki so podlaga za normativno razlikovanje. Ne zadošča torej, da je izbrani kriterij razlikovanja v razumni povezavi s predmetom različnega pravnega urejanja. Tudi uporaba izbranega kriterija mora prestati preizkus razumnosti na način, da do konca izpelje logiko, ki opravičuje razlikovanje: višina dodatne obremenitve mora biti v razumnem sorazmerju z višjo uporabnostjo, ki jo prinaša boljša lega zemljišča.
Upravno sodišče ne bi smelo ugotoviti le, da je izbrani kriterij razlikovanja (lega zemljišč v povezavi z zagotovljenimi elementi komunalne opremljenosti) v razumni povezavi s predmetom različnega pravnega urejanja (razdelitev zemljišč po območjih), ampak bi moralo ugotovljeno logiko razlikovalnih kriterijev uporabiti pri presoji razumnega sorazmerja med dodano uporabno vrednostjo zemljišč v drugem območju in njihovo dodatno obremenitvijo z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Tega silogističnega sklepanja Upravno sodišče v izpodbijani sodbi ni opravilo.
Upravno sodišče napotilo lahko določi, če je mogoče podzakonski predpis razlagati zakonito in ustavnoskladno, če to ni mogoče, pa le če zakonska ureditev sama (ob uporabi ustreznih metod razlage) omogoča oblikovanje napotila v konkretnem primeru. Če ne, napotila ne more oblikovati, saj zanj nima ustrezne zakonske podlage in gre za neustavno pravno praznino. Navedeno od sodišča terja prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti takšne zakonske ureditve (neustavna pravna praznina).