določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je okoliščina, da je ena od predlagateljic sodnica pritožbenega sodišča, pred katerim teče konkretni pritožbeni postopek, take narave, da bi lahko bilo ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja v tej zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije ter zato pomeni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dovoljenost predloga za delegacijo - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - nedovoljen predlog - res iudicata - ne bis in idem - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Toženec je vložil ponoven predlog za delegacijo pristojnosti, ki je v pravno bistvenih prvinah enak prejšnjemu, tako da gre za pravno identično vlogo.
Po drugem odstavku 319. člena ZPP mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, okoliščina, da je tako, pa predstavlja procesno oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi. Takšno vlogo je bilo zato treba skladno z omenjeno določbo ZPP zavreči.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI)
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - dediščinska tožba - splošna krajevna pristojnost
Dedič z dedovanjem pridobi vrsto upravičenj do zapuščine, četudi so v obravnavanem primeru (sporni) predmet zapuščine res le nepremičnine, pa to seveda ne velja za vse primere, ko je vložena dediščinska tožba. Posledično bi bilo nevzdržno uporabiti določbo 57. člena ZPP, saj v resnici ne gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah. V skladu s 46. členom ZPP je zato podana splošna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - zastopanje po odvetniku - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve. Vrhovno sodišče nima zakonskega pooblastila, da stranko, ki predloži napačno pooblastilo (na primer, pooblastilo, ki ni novo), poziva na odpravo pomanjkljivosti.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ničnost pogodbe - skupno premoženje - nasprotovanje moralnim načelom
Vrhovno sodišče soglaša s presojo, da so podane ovire, da bi sodišče druge stopnje lahko samo odločilo o utemeljenosti podrejenega tožbenega zahtevka. Zato, da bo sodišče lahko odgovorilo na zgoraj povzete pravno pomembne ugovore tožnice, bi moralo na drugi stopnji prvič ugotavljati v dejanskem in pravnem pogledu obsežen sklop dejstev. Najprej za odločitev o predhodnem vprašanju, ali druga družba spada v posebno premoženje toženca, ki na prvi stopnji sploh ni bilo obravnavano. Če pa bi prišlo do ugotovitve, da je prišlo do prenosa nepremičnin iz skupnega v posebno premoženje toženca, pa bi moralo sodišče ugotavljati tudi povsem nov sklop dejstev glede tržne vrednosti nepremičnin in izpolnitve obveznosti plačila realne kupnine. Vrhovno sodišče soglaša, da z delno razveljavitvijo odločbe sodišča prve stopnje ni prekomerno poseženo v pravico tožnice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in je prav, da je sodišče druge stopnje glede na okoliščine obravnavanega primera dalo prednost pravici strank do pritožbe.
predlog za dopustitev revizije - regresni zahtevek - odgovornost voznika - odgovornost upravljalca ceste - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožeča zavarovalnica zoper toženca kot mladega voznika uveljavlja regresni zahtevek na podlagi pogodbenega avtomobilskega zavarovanja, ker je z neprilagojeno vožnjo prispeval k nastanku prometne nesreče. Zahteva povračilo dela odškodnine, ki jo je izplačala sopotnici toženca. Lastnik vozila namreč ni sklenil dodatnega zavarovanja za povečano nevarnost, če vozilo upravlja voznik z manj kot tremi leti vozniških izkušenj. Po 7. členu ZOZP ima zavarovalnica v tem primeru pravico zahtevati povračilo izplačane odškodnine v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Tožencu je naložilo plačilo 20.581 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, solidarno z lastnikom vozila, o čigar obveznosti je bilo odločeno v drugem pravdnem postopku. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Vrhovno sodišče je ocenilo, da zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjene in je predlog toženca zavrnilo.
ZNP-1 člen 6. ZPP člen 347, 347/1, 347/2, 354, 354/2, 355, 355/1, 355/2, 357a, 357a/2. URS člen 23, 25.
razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Vrhovno sodišče je predvsem zaradi koristi otroka ocenilo, da pritožbeno sodišče ne bi moglo prvič opraviti vseh potrebnih - številnih manjkajočih dokaznih aktivnosti in ukrepov ne da bi bila pri tem varovana pravica do sojenja na dveh stopnjah sodišč oziroma pravica do pritožbe. Pritožbeno sodišče bi na instančni ravni prvič izvajalo številne in kompleksne dokazne ter procesne aktivnosti ter določalo ukrepe, ki se osredinjajo na pravno odločilno vprašanje otrokove največje koristi, ukrepe pa moralo tudi spremljati skozi časovno obdobje. To tudi pomeni, da postopek pred pritožbenim sodiščem ne bi pripomogel k hitrejši rešitvi zadeve, torej ne bi pripomogel k zagotavljanju pravice iz 23. člena Ustave RS.
ZZK-1 člen 124, 148, 149. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
neprava stvarna služnost - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pravilnost upravne odločbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pristojna upravna enota je na devetih nepremičninah, ki so v solasti nasprotnih udeležencev, v korist podjetja za distribucijo električne energije ustanovila nepravo trajno stvarno služnost za izgradnjo, obratovanje, vzdrževanje in rekonstrukcijo 110 kV daljnovodnega omrežja. Predlagatelja menita, da služnost ni ustrezno opredeljena. Po neuspešni pritožbi sta začela postopek pred Upravnim sodiščem.
Na podlagi odločbe Upravne enote je okrajno sodišče najprej izdalo sklep s katerim je vpis služnosti dovolilo. Nato pa je ugodilo ugovoru nasprotnih udeležencev in je predlagani vpis zavrnilo. Višje sodišče pa je ugodilo pritožbi podjetja za distribucijo električne energije Elektra Maribor in je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je vpis dovolilo.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da zahteve iz določbe prvega odstavka 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izponjene in je predlog nasprotnih udeležencev za dopustitev revizije zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VS00079078
ZPP člen 195, 196, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 60, 60/1, 86, 88, 88/1, 90, 90/2. ZZK-1 člen 243, 243/4, 244, 244/1, 244/2, 244/3. SPZ člen 9, 23, 37, 37/2, 40, 49, 49/1. ZST-1 člen 10 10/3, 34a, 34a/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - delna ugoditev predlogu - izbrisna tožba - sosporništvo - povezane pogodbe - pogojni prenos lastninske pravice - nedopusten pogoj - ničnost pogodbe - dobra vera kupca - načelo varstva dobrovernega pridobitelja - raziskovalna dolžnost dobrovernega pridobitelja - ugovor zoper plačilni nalog - brezplačna pravna pomoč - pridobitelj - razpolagalna sposobnost odsvojitelja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali sta v primeru zahtevka za izbris neveljavne vknjižbe neposredni pridobitelj (oseba iz prvega odstavka 244. člena ZZK-1) in nadaljnji singularni pridobitelj (oseba iz drugega in tretjega odstavka 244. člena ZZK-1), ki je v razmerju do tožnika - izbrisnega upravičenca tretji, enotna sospornika?
(2) Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru podana toženčeva dobra vera?
(3) Ali je (bil) v konkretnem primeru tožnikov prenos lastninske pravice na toženko veljaven?
ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZMZPP člen 2, 11, 16, 48, 48/3, 78.
krajevna pristojnost - nepravdni postopek - mednarodna pristojnost - izključna krajevna pristojnost slovenskega sodišča - razglasitev pogrešanca za mrtvega
V skladu z določbo 78. člena ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega ne glede na to, kje je ta imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člena ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik.
URS člen 42. ZDLov-1 člen 65. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
pravica do združevanja - lovska družina - društvo - članstvo v društvu - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnik je od sodišča zahteval, naj razsodi, da se razveljavita sklepa upravnega odbora tožene lovske družine o zavrnitvi njegove prošnje za sprejem v članstvo in naj toženki naloži izdajo sklepa o sprejemu tožnika v članstvo.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Vrhovno sodišče je ocenilo, da zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjene in je predlog toženke zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - razlaga pogodbe - preklic pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnica je od sodišča zahtevala, naj razveže pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja, vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje in najprej ugotovi, da izročeno premoženje spada v zapuščino po pokojnem tožničinem možu, nato pa, da predstavlja njuno skupno premoženje. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožnica ni bila skupna lastnica in soizročiteljica premoženja. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Vrhovno sodišče je ocenilo, da zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjene in je predlog tožnice za dopustitev revizije zavrnilo.
začasna odredba - lekarniška dejavnost - podružnica - procesni sklep - začasno zadržanje izvršitve - ureditvena začasna odredba - vezanost na sporno pravno razmerje - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi, ko se dejansko zahteva zadržanje izvršitve procesnega sklepa, izdaja odložitvene začasne odredbe že po naravi stvari ni mogoča.
Z ureditveno začasno odredbo se lahko začasno uredi le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe odloči. Zahteva, da se uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, tudi pomeni, da mora med njim in posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo, obstajati neposredna zveza.