kršitev pravil - občinski organ - upravni spor zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine - ustavno varovana volilna pravica
Ko pride do kršitev procesnih dejanj in razmerij znotraj občinskih organov, ki so urejena z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS), poslovnikom in statutom, se te kršitve obravnavajo in urejajo le znotraj posameznega organa občine in ta razmerja niso podvržena sodni kontroli v okviru upravnega spora po 4. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).
Pri volilni pravici sicer gre za ustavno pravico v smislu človekovih pravic oziroma temeljnih svoboščin, katerih sodno varstvo je izjemoma mogoče uveljavljati v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 157. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Vendar pa v obravnavani zadevi pravica, ki jo pritožnik uveljavlja, ni volilna pravica v smislu 43. člena URS. Kot je pojasnilo že Upravno sodišče, sodi v področje te ustavne pravice na ravni lokalne samouprave le aktivna volilna pravica za volitve članov predstavniških teles (torej občinski svetov) in županov, ne pa tudi različnih organov v osebah javnega prava, kot je nadzorni odbor, in še toliko manj njegovega predsednika. Pritožnik torej z vidika aktivne volilne pravice iz 43. člena URS ne uživa varstva znotraj teh organov glede načina njihove izvolitve.
spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - popravni sklep - pritožba zoper popravni sklep - pasivnost strank
Sodišče se lahko za krajevno nepristojno izreče le na ugovor tožene stranke, ki ga ta lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Po uradni dolžnosti pa le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, ob predhodnem preizkusu tožbe.
Vrhovno sodišče je v tem primeru upoštevalo specifično procesno stanje; stranki se nista pritožili niti zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi, niti zoper popravni sklep, v katerem je določeno, da je za odločanje v sporu pristojno Okrožno sodišče v Kopru. Zato je treba šteti, da pravdni stranki soglašata s krajevno pristojnostjo sodišča po navedenem sklepu.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZNPPol člen 152, 152/2.
akt, ki se izpodbija s tožbo - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - pomiritveni postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da s tožbo izpodbijano obvestilo iz drugega odstavka 152. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) ni upravni akt, ki bi bil lahko predmet presoje v upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta.
Z izpodbijanim obvestilom ni bilo odločeno o ravnanju policistov kot v zakonu določeni pritožnikovi materialni pravici ali pravni koristi, ampak o končanju pritožbenega postopka na podlagi odločitve vodje senata, po tem, ko je bila pritožba vsebinsko obravnavana v pomiritvenem postopku. Izpodbijanega pisnega odgovora zato ni mogoče obravnavati kot drugega javnopravnega, enostranskega, oblastvenega posamičnega akta, izdanega v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - razmerja med družbo in družbeniki - prenos poslovnega deleža - predkupna pravica družbenika - zakonita predkupna pravica
V primeru prodaje poslovnih deležev med samimi družbeniki ne obstoji zakonita predkupna pravica družbenikov na podlagi 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Zakon v navedenem členu ureja predvsem načine, na katere lahko družbeniki varujejo personalno strukturo obstoječih družbenikov pred vstopom drugih oseb, ki nimajo položaja družbenikov. Dispozitivna narava te ureditve pa omogoča družbenikom, da v družbeni pogodbi to uredijo tudi drugače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU
VS00083617
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti člen 3, 10. ZEKom-1 člen 93, 192, 217, 218, 218/4, 220a. ZEKom-2 člen 283. ZPP člen 1, 181. ZUP člen 2. ZUS-1 člen 1, 2.
predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - telekomunikacijsko omrežje - telekomunikacijske storitve - dostop do omrežja - zavrnitev dostopa do omrežja - spor med operaterji - Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS - stvarna pristojnost agencije - sodna ali upravna pristojnost - sodna pristojnost
I. Sodišču Evropske unije se predlaga sprejem predhodne odločbe glede razlage petega odstavka 3. člena Direktive 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti.
II. Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije.
Določbo o pristojnosti preiskovalnega sodnika predlagati podaljšanje pripora je Ustavno sodišče Republike Slovenije razveljavilo z odločbo U-I-50/09-18, Up-260/09-17 z dne 18. 3. 2010 zaradi neskladnosti z načelom enakosti orožij (22. člena Ustave).
Okoliščine postopka mora Vrhovno sodišče vrednotiti v luči zahteve, da sme pripor trajati najkrajši potrebni čas, dolžnost vseh organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku pa je, da postopajo posebno hitro (drugi odstavek 200. člena ZKP). V obravnavani zadevi ni mogoče mimo okoliščine, da o zahtevi za preiskavo v treh mesecih od odreditve pripora še ni bilo odločeno.
Okoliščina, da o zahtevah za izločitev dokazov ni pravnomočno odločeno, ni ovira, da ne bi preiskovalna sodnica nadaljevala odločanja o zahtevi za preiskavo. Nobene ovire ni, da se preiskovalna sodnica pri obravnavi zahteve za preiskavo ne bi oprla na lastno stališče o (ne)dovoljenosti dokazov in odločitev, če se z zahtevo ne bi strinjala, prepustila zunajobravnavnemu senatu.
sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - prizadetost pravic in interesov - inšpekcijski ukrep - pravni interes
V obravnavani zadevi toženka s sklepom o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni odločila o zahtevi (ali interesu) ne stranke (zavezanca) ne pritožnice kot stranske udeleženke. Zato slednja z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju. Ker se je poleg tega pritožnica udeleževala postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi (43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)), v katere bi lahko bilo poseženo le z izrečenim inšpekcijskim ukrepom, je tudi jasno, da do tega posega ni prišlo. Ukrep zavezancu namreč ni bil naložen, zato vsebinska obravnava tožbe ne more privesti do izboljšanja njenega pravnega položaja.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasnost izreka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je izrek izpodbijane sodbe nerazumljiv in v nasprotju z njenimi razlogi (torej ali je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP))?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00082720
ZPP člen 351, 351/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 25. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5. ZVPot člen 23, 24, 24/1.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - evropsko pravo - spremenjena sodna praksa - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
V zadevi je presojana pravilnost procesnega ravnanja sodišča druge stopnje, ko je ob upoštevanju novejše sodne prakse pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v njeno korist.
V času izdaje prvostopenjske sodbe je bila ustaljena sodna praksa sodišč, tudi Vrhovnega, drugačna. Revidentka se v odgovoru na pritožbo do stališč, izoblikovanih v kasneje oblikovani sodni praksi, ni mogla izreči. Pritožbeno sodišče pa ji tega tudi ni omogočilo v pritožbenem postopku z uporabo ene od možnosti, ki jih ponuja drugi odstavek 351. člena ZPP. Vrhovno sodišče je v novejših odločbah poudarilo, da je razvoj sodne prakse Sodišča Evropske unije zahteval nadgradjo predhodnih stališč v zvezi s potrošniškimi kreditnimi pogodbami v švicarskih frankih (CHF); predrugačilo je vsebino pojasnilne dolžnosti, ki jo morata ugotavljati sodišči prve in druge stopnje, ter vzpostavilo povezavo med pojasnilno dolžnostjo in nepoštenostjo pogodbenega pogoja, tako da izpolnjena pojasnilna dolžnost ni več njegova predpostavka, temveč je njegov bistveni del.
kavza pogodbe - podlaga - skupen namen pogodbenikov - kavzalna vzročnost - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - ničnost - darilni namen - causa donandi - causa credendi - causa acguirendi - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Za materialnopravno presojo pogodbene kavze ne zadostuje dejstvo, da je oseba želela na drugo pogodbeno stranko prenesti lastninsko pravico, marveč je treba upoštevati tudi njene interese oziroma razloge, zakaj je to storila. Šele tako ugotovljena podlaga pravnega posla nam omogoča njegovo pravno kvalifikacijo. To je seveda pomembno, ne le zato, da sodišče lahko presodi, ali posel kavzo sploh ima ali ne. Če je namreč sploh nima, potem je pogodba nična. Opredelitev kavze nam šele pove, za kakšno pogodbo v resnici sploh gre. Dalje, pojasni nam, ali je pogodba zgolj navidezna, in če je, kakšno pogodbo morda potem prikriva ter ali je ta, prikrita pogodba veljavna.
S sklepom iz 219. člena Zakona o dedovanju je državi izročeno po vrsti in tipu stvari opredeljeno premično premoženje, ki je obstajalo ter je bilo zapustnikovo v času smrti, ne glede na to, kje se (je) nahaja(lo).
Namen tega pravnega instituta ni zgolj v zagotovitvi koristi države, ki zapuščino pridobi, ampak v varovanju javnega interesa.
URS člen 157, 157/2. ZUS-1 člen 4, 4/1, 13, 13/1. ZPOmK-2 člen 98, 98/1.
sodno varstvo zoper odločbo Javne Agencije RS za varstvo konkurence - subsidiarni upravni spor - redni upravni spor - učinkovito sodno varstvo - nedovoljena tožba - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku
Tožnica ima zoper odločbo o ugotovitvi kršitve 5. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) in 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (61. člen ZPOmK-2), ki jo lahko v nadaljnjih fazah postopka izda toženka, zagotovljeno sodno varstvo, in sicer v okviru rednega upravnega spora o zakonitosti dokončnih upravnih aktov na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) (97. člen in prvi odstavek 98. člena ZPOmK-2). Odločitev toženke o ugotovitvi kršitve ZPOmK-2 oziroma PDEU je tako podvržena ustreznemu sodnemu preizkusu v okviru rednega upravnega spora, v katerem lahko tožnica uveljavlja tudi zatrjevane kršitve ustavnih pravic in svoboščin ter ugovore o morebitnih nezakonitostih in protiustavnostih izvedene preiskave. Gre torej za odloženo sodno varstvo do končne odločitve toženke. Ker je tožnici zagotovljeno drugo sodno varstvo, in sicer v rednem upravnem sporu, niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje upravnega spora po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zdravstveno stanje udeleženca - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija pristojnosti smotrna. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Iz predloga predlagatelja ter priloženega psihiatričnega mnenja je razvidno, da je nasprotna udeleženka nastanjena v Domu upokojencev Ptuj, njeno psihofizično zdravje pa je slabo. Očitno je torej, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred sodiščem, na območju katerega nasprotna udeleženka trenutno biva.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
ZPP člen 367, 367/2, 367b, 367b/4, 367b/6, 377, 384.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - pomembno pravno vprašanje - nepopoln predlog - neoblikovano, nekonkretizirano vprašanje
Vloženi predlog za dopustitev revizije po svoji vsebini bolj učinkuje kot argumentacijsko okleščena revizija, z izključnim poudarkom na drugačni razlagi materialnega prava in brez kakršnekoli umestitve zatrjevanih pravnih dilem v širši pravni kontekst. Predlagatelj ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, ni navedel okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter tudi ni na kratko obrazložil, zakaj naj bi sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Vrhovno sodišče je zato sklenilo, da predlog nasprotnega udeleženca v opisanih sklopih ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZPP) in zato izreka v ta namen predvideno sankcijo iz šestega odstavka 367.b člena ZPP.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje
Obravnavani predlog za dopustitev revizije zahtev, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, ne izpolnjuje. V svoji obsežnosti je skoraj v celoti prepis pritožbe. Zgolj posplošeno zatrjuje, da gre za vprašanja, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse, a razlogov za to ne navede. Ponavlja pritožbene navedbe, na katere je odgovorilo že pritožbeno sodišče. Z zaključki in razlogi pritožbenega sodišča se ne sooči. V resnici je predlog spisan kot revizija, ne kot predlog za njeno dopustitev. Pri tem ves čas prepleta vse (dopustne in nedopustne) razloge, zaradi katerih je predlog za dopustitev revizije (oziroma revizijo) mogoče vložiti. Prepreden je z ugotovljenimi dejanskimi okoliščinami oziroma njihovo grajo, ki sploh ne more biti predmet revizijskega postopka. Glede na navedeno je predlog nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.
S popravnim sklepom je mogoče popravljati zgolj napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom (328. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Kot je pravilno pojasnilo sodišče v izpodbijanem sklepu, s popravnim sklepom ni dopustno popravljati morebitnih vsebinskih napak v sodni odločitvi, torej napak, ki zadevajo pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter procesnih kršitev. Če bi ravnali drugače, bi storili natanko to, kar sodiščema očita pritožnik. Če bi pritožbeno sodišče s popravnim sklepom poseglo v svojo vsebinsko odločitev, bi namreč poseglo v formalno pravnomočno odločitev. Ne le, da bi s tem preseglo pooblastilo iz 328. člena ZPP, marveč bi tudi kršilo ustanovo pravnomočnosti.
sklep o stroških pravdnega postopka - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - dovoljenost predloga za dopustitev revizije zoper sklep o stroških postopka - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep o stroških pravdnega postopka (ne glede na to, ali je vsebovan v "enotni" odločbi (sodbi in sklepu), s katero se postopek konča, ali je izdan kot samostojen sklep) ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Odločitev o povrnitvi stroškov je namreč zgolj akcesorne narave in je odvisna od odločitve o sporu ter s tem v zvezi od uspeha posamezne stranke v njem. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP), je sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.
direktna revizija - objava popravka po ZMed - pravica do objave popravka - zavrnitev objave popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - namen pravice do popravka
ZMed ureja pravico do popravka v 26. členu in pravico do odgovora v 42. členu. Namen omenjenih pravic ni enak, zato se tudi zakonski pogoji za uveljavitev posamične pravice razlikujejo.
Javna oblast ima pravico do odgovora, vendar je treba zaradi občutljivosti ustavno varovanih področij, zlasti svobode izražanja, njeno uveljavitev presojati zelo previdno. Objava odgovora bo dopustna le, kadar gre za informacijo o javni zadevi, ki je za javnost tako pomembna, da njen interes po objektivni in celoviti predstavitvi vsebine prevlada nad svobodo izražanja in s tem upraviči poseg oblasti vanjo
V okoliščinah obravnavanega primera ima javnost interes, da izve, kakšen je odgovor občine na očitke, ki se nanašajo na njeno poslovanje z javnim denarjem. Interes lokalne skupnosti je, da se zbrana javna sredstva porabijo na najbolj ekonomičen in racionalen način.