ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZIZ člen 56, 56/1. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2, 12/3.
ugovor po izteku roka - trditveno in dokazno breme - dokazovanje plačila - tuje pravo - uporaba tujega prava - ugotavljanje vsebine tujega prava - makedonsko pravo - obseg pooblastila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
spor o krajevni pristojnosti - zasebna tožba - izbirna krajevna pristojnost
Drugi odstavek 26. člena ZKP daje zasebnemu tožilcu možnost, da zasebno tožbo vloži pri sodišču, na območju katerega ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče, zaradi česar je tako izbranemu sodišču onemogočeno postopanje po prvem odstavku tega člena in se posledično ne more izreči za krajevno nepristojno.
ZPP člen 67. ZNP-1 člen 11, 11/5, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
Postopek se bo lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka začasno biva, zato je smoter delegacije izpolnjen.
davek od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - pogodba o dosmrtnem preživljanju - čas pridobitve kapitala - ugoditev predlogu - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da se v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi ne uporabi tretji stavek drugega odstavka 98. člena ZDoh-2?
2. Ali je Upravno sodišče pravilno razlagalo določilo 101. člena ZDoh-2, s tem ko je za čas pridobitve kapitala v primeru, ko je kapital pridobljen na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, štelo dan sklenitve pogodbe in ne dan smrti preživljank?
delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - sodniški pomočnik - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je ena od strank zaposlena na sodišču, ki posluje v isti stavbi, kot sodišče, ki odloča o zadevi, sama po sebi prenosa pristojnosti ne utemeljuje. To zlasti velja, kadar gre za večje sodišče, kjer so stiki med zaposlenimi ohlapnejši ali pa jih v določenem segmentu sploh ni.
javni interes - istovrstnost primera - dopuščena revizija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavanem primeru, upoštevaje razloge izpodbijane sodbe v povezavi z navedbami iz predloga, v primerjavi z zadevo II DoR 456/2025, in upoštevaje, da je bila revizija glede istovrstnih vprašanj v navedeni zadevi dopuščena, ti pogoji (javnega interesa) niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - svaštvo med stranko in sodnikom pristojnega sodišča - večje sodišče - zavrnitev predloga
Iz prakse Vrhovnega sodišča res izhaja, da je v občutljivih zadevah (kot so družinske) razlog za prenos pristojnosti lahko tudi osebna povezava z enim od sodnikov, vendar pa je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. V konkretnem primeru je treba upoštevati, da je povezanost predlagateljice z izločeno sodnico zgolj posredna in se z izločeno sodnico niti ne poznata. Nasprotni udeleženec globlje, tesnejše povezanosti med njima niti ne zatrjuje. Prav tako ne gre za manjše sodišče, kot navaja nasprotni udeleženec, temveč za eno večjih sodišč v državi, na katerem deluje približno 45 sodnikov (od tega 6 na družinskem oddelku). Nenazadnje pa je posebej tehtna okoliščina v konkretnem primeru dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec z okoliščinami, na podlagi katerih utemeljuje predlog za delegacijo pristojnosti, seznanjen že ob vložitvi zahteve za izločitev izločene sodnice. Kljub temu je predlog za prenos pristojnosti podal skoraj eno leto kasneje, ko je sodišče opravilo več procesnih dejanj, medtem ko razlogov za tak časovni odstop ne podaja. Sicer ni ovire, da se predlog za delegacijo pristojnosti vloži v kasnejših fazah postopka, a je pri odločanju o predlogu treba upoštevati obseg že opravljenih procesnih dejanj in oddaljenost od začetka postopka. Zaradi ustavne zahteve po ekonomičnosti postopka, je treba predloge za delegacijo pristojnosti v primerih, ko postopek teče že dalj časa in je sodišče opravilo več procesnih dejanj, presojati strožje.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Dejstva, da je A. A., sestra tretjega toženca, pri sodišču zaposlena kot svetovalka v pravosodju, pri čemer opravlja delo namestnice vodje urada predsednika sodišča, kažejo na to, da so se med njo in razpravljajočim sodnikom kot tudi ostalimi sodniki sodišča, s katerimi se vsakodnevno srečuje, vzpostavila tesnejša kolegialna oziroma službena razmerja; gre tudi za manjše sodišče, z manjšim številom sodnikov, zaradi česar so prav tako med zaposlenimi vzpostavljeni tesnejši delovni odnosi. Razen tega ji je omogočen tudi dostop do vpisnika PUND, v katerem se vodi pravdna zadeva, v kateri kot stranka nastopa njen bližji sorodnik.
Podan je drug tehten razlog, da sodišče ne odloča v tej pravdni zadevi, saj bi se tako pri nasprotni stranki kot tudi v javnosti lahko pojavil dvom v nepristransko odločanje sodišča (objektivni videz nepristranskosti).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugega tehtnega razloga - dvom v nepristanskost - objektivna nepristranskost sodišča - ugoditev predlogu
Če bi sodišče presojalo o protipravnosti svojega lastnega ravnanja, bi to lahko vzbudilo dvom v njegovo nepristranskost.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00090602
ZBPP člen 46. OZ člen 356. ZDavP-2 člen 125, 126.
davčna izvršba - zastaranje terjatev, ugotovljenih s pravnomočno sodno odločbo - sklep o ustavitvi davčne izvršbe - obvezne sestavine - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je pravilno stališče sodišča v izpodbijani sodbi, da mora biti iz sklepa o ustavitvi postopka davčne izvršbe razvidno, kdo je bil predlagatelj in/ali upnik izvršilnega postopka?
2. Ali je pravilno stališče sodišča v izpodbijani sodbi, da se za vračilo BPP po 46. členu ZBPP uporabi materialnopravna pravila o zastaranju, ki sicer veljajo za zastaranje terjatev na povračilo pravdnih stroškov na podlagi pravnomočnih sodb, tj. 356. in ostale člene OZ in ne 125. in 126. člen ZDavP-2, čeprav se terjatev terja v postopku davčne izvršbe?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stalno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
Razdalja med Novim mestom, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče, ter Mariborom, kjer se nasprotni udeleženec nahaja, je tolikšna, da v postopku te vrste utemeljuje prenos pristojnosti.
ZUP člen 293. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
odlog izvršbe inšpekcijske odločbe - pritožba - izpodbijani akt ni upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrnitev pritožbe
Pravilna in skladna z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je presoja Upravnega sodišča, da sklepa, izpodbijana v tem upravnem sporu, nista akta iz 2. člena ZUS-1, ali iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijala v upravnem sporu. Zato je Upravno sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00089983
ZUS-1 člen 75, 75/1, 79, 79/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - obseg pritožbene presoje - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi sta dejansko stanje ugotavljala in presojala toženka in Upravno sodišče, ki drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, ni ugotovilo. Presoja pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja s strani Vrhovnega sodišča bi zato pomenila ponovno presojo dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku toženke, ki jo je kot pristojno že opravilo Upravno sodišče. Zato se Vrhovno sodišče do pritožbenih navedb v zvezi z zmotnim oziroma nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem ni opredeljevalo. Ob tem pa Vrhovno sodišče poudarja, da pritožnik v svoji pritožbi ni navajal novih dejstev in dokazov, ki bi terjala de novo presojo potrebe po mednarodni zaščiti s strani Vrhovnega sodišča.
upravni spor - subsidiarno sodno varstvo - pogoji za tožbo - učinkovito primarno sodno varstvo - kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin
V primeru tožbe po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 je sodišče že v okviru predhodnega preizkusa tožbe dolžno preveriti, ali obstaja drugo (primarno) sodno varstvo, če obstaja, katero sodno varstvo je to ter ali je takšno (primarno) sodno varstvo učinkovito. Za presojo obstoja drugega sodnega varstva pa z vidika učinkovitosti tega sodnega varstva ni treba, da je prizadeti osebi zagotovljeno uveljavljanje enakih zahtevkov, kot jih lahko uveljavi v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic, temveč zadostuje, da lahko v okviru pravnega sredstva ali drugega zahtevka uveljavlja tudi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Morebiten obstoj takega - torej učinkovitega - primarnega sodnega varstva izključuje možnost subsidiarnega sodnega varstva po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
Različno kot pri kaznivih dejanjih razžalitve po 158. členu, žaljive obdolžitve po 160. členu in opravljanja po 161. členu KZ-1, pri kaznivem dejanju obrekovanja po 159. členu KZ-1, razlogi za izključitev protipravnosti in/ali za izključitev krivde niso določeni. To je razumljivo, kajti ko je neresnična trditev o drugemu, ki lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, izrečena vedoma, njene protipravnosti z eventualno izjemo prisiljenosti iz 23. člena in skrajne sile iz prvega odstavka 32. člena KZ-1 ni mogoče izključiti z nobenim drugim zakonskim ali nad-zakonskim razlogom.
Razen tega se Vrhovno sodišče strinja z ugotovitvami nižjih sodišč, po katerih navajanje neresničnih trditev niti v razpravi, ki je v javnem interesu ne more uživati enakih ustavno pravnih in konvencijskih privilegijev kot veljajo pri pretiranih, vznemirjajočih ali žaljivih vrednostnih sodbah, kjer morajo prizadeti vpleteni računati z nižjo stopnjo varstva pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave ter pravic zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave, na rovaš varstva svobode izražanja iz prvega odstavka 39. člena Ustave in prvega odstavka 10. člena EKČP.
Sprememba obtožbe je tako najprej pogojena s tožilčevim spoznanjem ali subjektivno oceno izvedenih dokazov na glavni obravnavi. Med temi so lahko zgolj dokazi, na katerih temelji obtožba, kot tudi dokazi, ki so bili pridobljeni med glavno obravnavo. Bistveno je, da so bili tedaj eni in drugi dokazi izvedeni (sodba Vrhovnega sodišča I Ips 3314/2016 z dne 23. 12. 2020), sicer dejanskega stanja z glavne obravnave ne bi bilo mogoče primerjati z dejanskim stanjem v obtožbi in le-te po tožilčevem spoznanju eventualno spremeniti. Po drugi strani je tožilčevo spoznanje, kljub objektivno spremenjenim dejstvom in okoliščinam, omejeno na dejanje, ki je že predmet obtožbe in ki jo je sodišče pred njeno spremembo tudi obravnavalo.