CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00091319
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 36, 36/1, 39, 45, 45/1-a, 45/1-b, 52. ZIZ člen a42.b.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - uporaba Bruseljske uredbe I - nasprotovanje javnemu redu - očitna kršitev - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - napake pri vročanju - možnost sodelovanja v postopku - kršitev kontradiktornosti - izvedba naroka - postopek predhodnega odločanja - zavrnitveni razlog - zavrnitev priznanja - nerelevantne pritožbene navedbe - zavrnitev pritožbe
Odločanje v postopku zavrnitve priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe je zamejeno z razlogi iz 45. člena Uredbe Bruselj I bis. Neodločilne so zato vse pritožbene navedbe, ki merijo na vsebinsko nepravilnost tuje sodne odločbe, kot tudi vse trditve, ki se nanašajo na druge postopke. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na dodatne, razširjene razloge za zavrnitev priznanja tuje sodne odločbe, ki jih predvideva ZMZPP.
Zavrnitveni razlog po točki b prvega odstavka 45. člena Uredbe Bruselj I bis pride v poštev takrat, ko tožena stranka zaradi napak pri vročitvi začetnega pisanja resnično ni imela možnosti seznanitve s postopkom, čeprav je ravnala v dobri veri in storila vse, kar je njeni moči, da bi v postopku sodelovala.
Nasprotovanje javnemu redu zaprošene države mora biti tako očitno - razvidno na prvi pogled - da poglobljena vsebinska presoja zadeve sploh ni potrebna.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Ni dvoma, da bi odločanje sodišča o protipravnosti lastnega ravnanja pri strankah in javnosti lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
Oseba, ki je kot preživljalec prejela nepremičnino na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ni pasivno stvarno legitimirana za tožbeni zahtevek za povrnitev tistih vlaganj v to nepremičnino, ki so bila opravljena, ko je bil lastnik še preživljanec..
ZVEtL člen 44, 44/2, 44/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42. URS člen 22.
dopuščena revizija - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - pravica do poštenega postopka - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - standard obrazloženosti odločbe - odsotnost odločilnih razlogov - napačni razlogi - dobra vera pridobitelja lastninske pravice - ugoditev reviziji
Sodišče druge stopnje se je najprej zadovoljilo oziroma napačno omejilo na necelovito presojo pravno odločilne zakonske določbe. Njen del je enostavno prezrlo. Nato pa je zapolnjevalo navedeno vrzel s pavšalnimi (pomanjkljivimi) razlogi. Takšna obrazločitev ne dosega potrebnih standardov obrazloženosti sodne odločbe, in revident zato ni prejel zadostnih konkretnih odgovorov na svoje trditve v postopku pred sodiščema prve in druge stopnje. Kršena mu je bila pravica do izjave iz 22. člena Ustave RS oziroma pravica do poštenega postopka. Pandan tej ustavni kršitvi, tudi v nepravdnem postopku, predstavlja v reviziji uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - izločitev sodnika - nujna delegacija - svaštvo med stranko in sodnikom pristojnega sodišča - predsednik okrožnega sodišča - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je tožnik osebni znanec sodnika, ki odloča v zadevi v kontekstu delegacije pristojnosti, ni odločilna, saj bi kvečjemu lahko utemeljevala izločitev tega sodnika. Šele če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, ne pa delegacija na podlagi 67. člena ZPP.
Okoliščina, da je tožnik svak predsednika sodišča, katerega organizacijska enota je sodišče, ki bi moralo v zadevi odločati, pa predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja. Predsednik sodišča namreč v okviru svojih pristojnosti pomembno vpliva na položaj (tudi na kariero) vseh sodnikov pristojnega sodišča. Gre tudi za manjše sodišče in sodno okrožje, poleg tega pa gre za premoženjski spor med bivšima zunajzakonskima partnerjema.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - zavrnitev predloga
Delegacija pristojnosti po 67. členu ZPP predstavlja izjemo glede na določbe procesnega zakona o krajevni pristojnosti sodišč, ki jo je treba razlagati ozko. Namenjena je predvsem lažjemu delu sodišča v konkretni zadevi. Prvenstveno torej ne skrajševanju razdalj oziroma lažji dostopnosti do sodišč strankam in pričam oziroma drugim udeležencem v postopku.
neizvedba glavne obravnave - odločitev brez glavne obravnave - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 59. člena ZUS-1 in odločilo brez glavne obravnave kljub številnim podanim dokaznim predlogom, ki naj jih izvede?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Po presoji Vrhovnega sodišča bo postopek v obravnavani zadevi enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški opravilo Okrajno sodišče v Sežani, saj nasprotna udeleženka prebiva v Domu upokojencev Sežana, ki je od navedenega sodišča oddaljen le 850 metrov oziroma 12 minut hoje, za razliko od 51,3 kilometrov oziroma 47 minut vožnje oddaljenega Okrajnega sodišča v Novi Gorici.
ZUOPP-1 člen 21, 21/1, 22, 30, 30/1. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1.
redni upravni spor - drugo učinkovito sodno varstvo - subsidiarni upravni spor - dokončna upravna odločba - šolstvo - izobraževanje otroka s posebnimi potrebami - izobraževalni zavod
Po 4. členu ZUS-1 sodišče odloča o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Pritožnik pa ima v obravnavanem primeru zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo, in sicer v okviru rednega upravnega spora na podlagi 2. člena ZUS-1 zoper odločitev upravnega organa. Po ustaljeni sodni praksi je namreč sodno varstvo zoper upravni akt iz 2. člena ZUS‑1 "drugo sodno varstvo" iz 4. člena tega zakona. To je v obravnavanem primeru mogoče zoper dokončno odločbo o usmeritvi učenca s posebnimi potrebami v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu, izdano v upravnem postopku na podlagi ZOsn in ZUOPP-1.
O usmerjanju otrok s posebnimi potrebami po 22. členu ZUOPP-1 odloča Zavod, ki po prvem odstavku 30. člena ZUOPP-1 izdaja odločbe o usmeritvi na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje. Da je tudi odločitev o izobraževanju na domu odločitev o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami, pa jasno izhaja iz prvega odstavka 21. člena ZUOPP-1. Ta namreč določa, da komisija (na predlog staršev) lahko predlaga usmeritev otroka s posebnimi potrebami v program izobraževanja, ki se organizira na domu.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 73, 73/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 343, 343/1, 343/4, 366.
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost stranke - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Po določbi druge povedi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s to določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
Poleg tega se lahko pritožba zoper sklep vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa strankam (tretji odstavek 73. člena ZUS-1 v zvezi s 366. členom ZPP). Na podlagi prvega in drugega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se šteje, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se izteče rok za njeno vložitev. Če je poslana priporočeno po pošti ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.
pritožba v upravnem sporu - postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ta pogoj ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - slabe ekonomsko socialne razmere - resna škoda - subjekt preganjanja ali resne škode
Pritožba ne utemelji pogojev za subsidiarno zaščito, to je, da bi bil ob vrnitvi izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju, to je resni škodi iz druge alineje 28. člena ZMZ-1, ki bi mu jo povzročil subjekt resne škode iz 24. člena ZMZ-1. Pomembno namreč je, da pritožnik tveganja življenja v hudi revščini (ta je lahko posledica tako težav pri iskanju zaposlitve kot slabega plačila za opravljeno delo) ne utemeljuje z ovirami, ki bi jih prav zoper njega (torej individualno) vzpostavljala alžirska oblast oziroma država kot povzročitelj resne škode, pač pa so razlog zatrjevane nevarnosti splošne ekonomske in socialne razmere v Alžiriji, nastale zaradi načina delovanja sistemov izvorne države.
opis kaznivega dejanja - znaki kaznivega dejanja - podpora aktivnemu članu oborožene tolpe - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - konkretizacija zakonskih znakov - odklonilno ločeno mnenje
Po dejanskem opisu kaznivega dejanja v izreku pravnomočne sodbe je obsojenec materialno in moralno podpiral oboroženo tolpo, ki se je nameravala nasilno prebiti preko meje ter se priključiti oboroženim formacijam, kot društvom, organiziranim s ciljem, da bi se nasilno zrušila obstoječa državna ureditev FLRJ. Res je sicer, da so bila opisana obsojenčeva podporna ravnanja neposredno namenjena oboroženi tolpi, vendar ta po dejanskem opisu v pravnomočni sodbi ni delovala brezciljno, temveč z namenom postati del oboroženih formacij, ki so bile organizirane z istim ciljem iz prvega odstavka 2. člena ZKLD, kot je bil opisan že pri obsojencu. S tem je povezava med opisanimi obsojenčevimi podpornimi ravnanji in oboroženimi formacijami, kot društvi, organiziranimi s ciljem, da bi se nasilno zrušila obstoječa državna ureditev FLRJ iz 8. točke 3. člena ZKLD, v zadostni meri izkazana, medtem ko poimenovanje, struktura in način delovanja oboroženih formacij kvečjemu služijo podrobnejši označbi navedenih društev kot znaka kaznivega dejanja in ne šele njegovi konkretizaciji, po kateri so bila ta društva v izreku pravnomočne sodbe dejansko že opisana.
skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - pripor v skrajšanem postopku - pogoji za pripor - formalni pogoj - zagrožena kazen zapora
Pogoji za odreditev in podaljšanje pripora v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem so določeni v 432. členu ZKP. V citirani določbi kazenskega procesnega zakona je za priporna razloga koluzijske in ponovitvene nevarnosti predpisan tudi formalni pogoj, ki se zahteva za odreditev (oziroma podaljšanje) pripora. V teh primerih je odreditev pripora v skrajšanem postopku mogoča, kadar gre za kaznivo dejanje zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izreči kazen zapora dveh let ali za druga kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen zapora treh let.
kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - konkretizacija zakonskih znakov - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - pravna kvalifikacija - kvalificirana oblika - zastaranje kazenskega pregona - ugotovitvena sodba
Glede na povzete relevantne dele kazenskopravnega očitka, ki abstraktnega dela ne vsebuje, je iz navedenih dejanskih okoliščin namen obdolženca pridobiti si veliko premoženjsko korist - da mu je torej ob izvršitvi kaznivega dejanja šlo za pridobitev prav takšne koristi - vsekakor mogoče prepoznati. Najprej je namreč izrecno izražen namen storilca kot direktorja računovodske službe v družbi D., d.d., v celoti izogniti se plačilu davka od dohodka pravnih oseb za predvidljivo in jasno določeno koledarsko obdobje; pri tem je treba upoštevati in poudariti tudi naravo tega davka, saj se slednji odmerja po vnaprej določeni ter znani davčni stopnji za posamezno davčno obdobje, s čimer je njegova višina vnaprej predvidljiva. Nezanemarljiva pa je tudi sama funkcija obdolženca v družbi, saj je bil prav on odgovoren za sestavljanje bilanc in letnih poročil ter je davčno zakonodajo in način obračunavanja davka od dohodka pravnih oseb poznal oziroma moral poznati. Da je bila obdolžencu zasledovana višina pridobitve protipravne premoženjske koristi od samega začetka znana, je razvidno tudi iz v opisu natančno predstavljenih špekulacij glede izdaje fiktivnih računov družbi D., d.d.. Slednji so za vsako posamezno obdobje v skupnem znesku očitno predstavljali prav takšen znesek, ki je v končnem rezultatu (ob upoštevanju vseh odhodkov) pomenil ravno za toliko nižjo davčno osnovo, da je družba izkazovala poslovanje brez obdavčljivega dobička na pozitivni nuli. Končno je višina davka, ki se mu je družba D., d.d., z ravnanji obdolženca A. A. izognila in predstavlja veliko premoženjsko korist, za vsako obravnavano obdobje v očitku določno navedena.
ponareditev poslovne listine - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - poslovna listina - blanketna norma - slovenski računovodski standardi - pravila skrbnega računovodenja
Čeprav del razlogov višjega sodišča v navedeni 6. točki obrazložitve drugostopenjske sodbe nakazuje na oceno, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da blago po računih ni bilo dobavljeno, kar utemeljuje uporabo petega odstavka 392. člena ZKP, iz povzetega dela obrazložitve drugostopenjske sodbe hkrati izhaja ocena, da dejansko stanje glede opravljenih dobav ni bilo popolno ugotovljeno. V takšnem primeru pa petega odstavka 392. člena ZKP po obrazloženem ni mogoče uporabiti, niti prvostopenjske sodbe po prvem odstavku 394. člena ZKP spremeniti.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00090618
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 22, 22/1.
občinska javna cesta - kategorije - javna kategorizirana pot - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče sodišča, da je v primeru, da je cesta kategorizirana kot občinska javna cesta določene kategorije (v konkretnem primeru kot mestna oziroma lokalna cesta), pogoj za razlastitev, da izpolnjuje merila za kategorizacijo ceste te kategorije (tj. mestne oziroma lokalne ceste), in ni relevantno, ali izpolnjuje merila za kategorizacijo nižje kategorije cest (v konkretnem primeru javne poti)?
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00091418
ZBPP člen 14, 14/3. ZUPJS člen 13.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodek - premoženje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da ni utemeljenih razlogov za razlikovanje med premoženjem in dohodki po tretjem odstavku 14. člena ZBPP, čeprav v tem odstavku zakon izrecno ne navaja pojma dohodek, pač pa le pojem premoženje, medtem ko v drugih odstavkih navedenega člena izrecno razlikuje med tema dvema pojmoma?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - UPRAVNI SPOR
VS00090616
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
gospodarska javna služba - cestni prevoz potnikov - izdaja sklepa - cena - lokalni referendum - pobuda za razpis referenduma - naknadno odpadel pravni interes - zavrženje tožbe - ugotovitveni zahtevek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sklep o določitvi cen vozovnic za mestni linijski prevoz potnikov po svoji vsebini in učinkih posamičen (individualen in konkreten) akt, ker zgolj konkretizira že obstoječo splošno in abstraktno normativno ureditev ter neposredno učinkuje v posameznih prevoznih razmerjih med uporabnikom in izvajalcem javne službe, in zato ne more biti predmet referendumskega odločanja po Zakonu o lokalni samoupravi?
- Ali je UPRS dolžno tožbo v upravnem sporu zavreči zaradi neobstoja pravnega interesa, če tožeča stranka po uveljavitvi splošnega akta, na katerega se nanaša pobuda za razpis lokalnega referenduma, tožbenega zahtevka ni spremenila v ugotovitveni zahtevek oziroma v tožbi ni uveljavljala ugotovitvenega zahtevka?