ZDR (1990) člen 11, 135, 135/3.ZOR člen 31, 31/1, 38. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcih - sklenitev delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - oblika ponudbe
Trditev revidenta, da je v obravnavanem primeru med tožnikom in toženo stranko prišlo do sklenitve pogodbe o zaposlitvi, ker naj bi tožnik podpisal predlog pogodbe o zaposlitvi, ki ga je pripravila tožena stranka, je zmotna. Pogodba o zaposlitvi je oblična oziroma pisna pogodba, zato veže ponudnika in prejemnika ponudbe samo, če je ponudba oziroma sprejem dan v pisni obliki. Tožnik je pogodbo podpisal, ni pa je poslal toženi stranki, zato v tem primeru ni mogoče šteti, da je prišlo do sprejema ponudbe (38. člen ZOR).
ZTPDR člen 73, 73/1.ZOR člen 154, 154/2, 173, 173/1, 174, 174/1, 200.
delovno razmerje v državnih organih - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - denarna odškodnina
Okoliščino, da je bilo delo izvajano na višini, je sodišče prve stopnje štelo le kot enega izmed elementov, ki so vsi skupaj povzročili položaj, ki ga je mogoče opredeliti kot opravljanje nevarne dejavnosti (1. odstavek 173. člena ZOR). Tveganje nezgode zaradi hkratnega učinkovanja navedenih elementov je bilo bistveno povečano. Da sta sodišči pravilno presodili, da je šlo pri izvedbi naloge, pri kateri se je tožnik poškodoval, za nevarno dejavnost, izhaja tudi iz ugotovitev izvedenca s področja varstva pri delu, ki je ocenil, da je bila izvedba naloge za tožnika nevarna in da bi jo lahko celo odklonil. Izvedenec je kot pomembno okoliščino štel tudi to, da je bil delovni prostor tožnika omejen po širini in dolžini, ter da je pri delu, ki ga je opravljal, lahko prišlo do zdrsa noge ali da je noga tožniku nekontrolirano zašla.
invalidska pokojnina - dodatno pokojninsko zavarovanje - načelo vzajemnosti in solidarnosti - pogoji za pridobitev pravic - obseg pravic
S pravili sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov so pogoji za pridobitev pravic in njihov obseg lahko drugače določeni od tistih, ki gredo zavarovancem iz obveznega zavarovanja.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodnina zaradi nesreče pri delu - denarna renta - pogoji za pridobitev pravice do denarne rente - vzročna zveza - ravnanje delavca
Ker je tožniku po lastni krivdi prenehalo delovno razmerje, ne obstaja več odgovornost delodajalca za plačilo denarne rente, saj nova - manj ugodna - zaposlitev ni posledica tožnikove invalidnosti.