KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS13537
ZUS člen 68, 73.
varstvo ustavnih pravic - odredba o hišni preiskavi
Zaradi zatrjevanih kršitev ustavnih pravic v zvezi z odredbo preiskovalne sodnice o hišni preiskavi in zasegu predmeta, torej zoper sodni akt, ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo in to v obsegu in na način, kot to določajo kazenskopravni in civilnopravni predpisi. Zato ne gre za akt, ki bi ga bilo možno izpodbijati s tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS. Zato tudi ni podlage za izdajo sklepa (začasne odredbe) po 2. odstavku 62. člena ZUS.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - sklep o podaljšanju pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ob preizkusih po 2. odstavku 207. člena ZKP je treba preverjati ne le pripornih razlogov ampak vse pogoje za pripor. Če senat ob tem ugotovi, da se okoliščine, pomembne pri presoji pogojev za pripor, niso spremenile in pripor podaljša, mora v obrazložitvi odločbe te okoliščine določno našteti.
predkazenski postopek - posebne operativne metode in sredstva - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je za kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 3. v zvezi z 2. odstavkom 311. člena KZ predpisana kazen od enega do osmih let zapora, lahko preiskovalni sodnik v skladu s 3. točko 2. odstavka 150. člena in pod pogoji iz 1. odstavka citiranega člena odredi ukrep nadzora telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem.
Pošiljanje spornega pisma na 22 naslovov predstavlja očiten poseg v tožničino osebnostno pravico do osebnega življenja, saj pismo vsebuje podatke o razmerah v času njene razveze, v času prijateljevanja s tožencem in v času njenega kasnejšega prijateljstva z drugim moškim.
Razlog za neutemeljenost toženčevih ugovorov o dovoljeni samopomoči in o tožničinem prispevku je časovna oddaljenost med zatrjevanim tožničinim ravnanjem in datumom pisma. Gre za obdobje več kot pol leta. Za uporabo instituta dovoljene samopomoči iz 162. člena ZOR zato manjka obstoj neposredne nevarnosti, pa tudi nujnost in ustreznost ukrepa, za upoštevanje deljene odgovornosti v smislu 192. člena v zvezi z 205. členom ZOR pa manjka obstoj vzročne zveze.
bistvena kršitev določb pravnega postopka pred sodiščem druge stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Izvedeni dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje ni omogočal zaključka, da je tožena stranka vedela za možnost zlitja vode s cerade tovornjaka, ki je bil v času pregleda ceste parkiran na parkirišču gostišča. V razlogih sodbe sodišča druge stopnje gre torej za drugačno dokazno oceno glede odločilnega dejstva, kaj je tožena stranka vedela o tistem vzroku poledice, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in kar bi ji utegnilo narekovati preventivno posipanje spornega odseka ceste. Taki razlogi sodišča druge stopnje predstavljajo procesno kršitev iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
pomanjkljiva tožba v zadevi varstva ustavnih pravic
Tožeča stranka v tožbi ni navedla, v čem bi naj bila z izpodbijanim aktom kršena njena pravica ali na zakonu oprta neposredna korist. Ker te pomanjkljivosti v določenem roku na poziv sodišča ni odpravila, je sodišče na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS tožbo zavrglo.
dovoljenje za začasno prebivanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Ker je tožnik v prošnji za dovoljenje za začasno prebivanje v državi navedel, da je v državo prišel kot begunec, kasneje pa je posredoval podatek, da v Sloveniji prebiva že od leta 1980 in da ima potni list deponiran na sodišču, bi moral upravni organ razčistiti vse sporne okoliščine in ugotoviti, ali je tožnik pred vložitvijo prošnje zakonito prebival v državi in izpolnjuje pogoje iz 2. odstavka 13. člena ZTuj.
Za ocenjevanje vrednosti podržavljenega premoženja je ob denacionalizaciji bistvena odločba o nacionalizaciji, z navedbo vrste kulture in rabe in s tem opredelitvijo statusa podržavljenega zemljišča; ta opredelitev je sicer izpodbojna, vendar v konkretnem primeru ni bila izpodbita.
napredovanje v naziv svetovalec (izdaja odločbe v upravnem postopku) - nepopolna obrazložitev odločbe
Obrazložitev izdane odločbe v upravni stvari mora obsegati ugotovljeno dejansko stanje, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev.
Pogodbo, s katero je prodajalec prodal stvar, obremenjeno s predkupno pravico, lahko izpodbija predkupni upravičenec samo, če je kupec v času sklenitve prodajne pogodbe vedel oziroma mogel vedeti, da je predmet prodajne pogodbe obremenjen s predkupno pravico.
ZSZ zahteva notarski zapis samo za prodajo v smislu 14. člena ZSZ nezazidanega stavbnega zemljišča.
Določb Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) ni mogoče razlagati tako, da statusa žrtve vojnega nasilja ni mogoče priznati osebi, ki izpolnjuje, poleg pogojev za priznanje takšnega statusa, tudi pogoje za priznanje statusa vojnega veterana po določbah Zakona o vojnih veteranih (ZVV).
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - sklep o prenehanju delovnega razmerja - ugovor zoper sklep - odločanje delavskega sveta o ugovoru - veljavnost odločanja delavskega sveta
V obravnavanem primeru sta sodišči ugotovili, da je ugovorni organ tožene stranke, to je delavski svet tožene stranke, v času, ko je odločal o pritožbi (ugovoru) tožnika, štel 15 članov. Na seji delavskega sveta je bilo navzočih 8 članov. Od tega so štirje glasovali v korist tožnikovemu zahtevku, štirje pa so glasovali proti. Sodišči sta ob takšnem izidu glasovanja pravilno presodili, da o tožnikovem zahtevku ni bilo odločeno in da odločitev tožene stranke ni postala dokončna. Na seji ugovornega organa je bila navzoča večina članov, vendar pa za tožnikov zahtevek, ki ga je uveljavljal v ugovoru, ni glasovala večina vseh članov delavskega sveta.
ZPP (1977) člen 421. ZDR (1990) člen 103. ZDSS člen 14.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - obnova postopka - aktivna legitimacija za vložitev predloga
Po določilu 1. odstavka 421. člena ZPP/77 se postopek, ki je bil pravnomočno končan, obnovi le na predlog strank. Stranka v smislu tega določila pa je lahko le delavec in ne delodajalec. Organ odločanja delodajalca, ki je izdal odločbo, s katero je bil prejšnji postopek končan, ni subjekt obveznosti in zahtevka. Zato nima lastnosti in pravnega položaja stranke v obnovitvenem postopku (internem) v smislu 1. odstavka 421. člena ZPP/77.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pri skaženosti kot obliki škode in odškodnini zanjo je potrebno upoštevati poleg odškodovančevega doživljanja škode tudi objektivne elemente, med njimi predvsem izgled poškodovane roke, to je spremenjeno zunanjost. Ta je lahko različna. Takšna, kot je bila ugotovljena v tem primeru in upoštevajoč tudi tožnikovo doživljanje, kar pa je potrebno vrednotiti v razumnih mejah, ne utemeljujejo v tem primeru za skaženost višje odškodnine, kot 1.000.000,00 SIT, ki je po presoji revizijskega sodišča primerna in pravična ter tudi primerljiva s podobnimi škodnimi primeri.
Ker pomeni prekoračitev okvira pravno dovoljenega vedenja in ravnanja delavca hujšo kršitev delovne obveznosti, je z njeno opredelitvijo določena tudi meja spoštljivega odnosa do sodelavcev.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - skrbnost dobrega gospodarja
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo nobene ovire, da bi prišel do teh podatkov. Namreč tudi oškodovanec mora pri uveljavljanju svojih pravic ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva (18. člen ZOR). Torej trenutka o tem, kdaj je za določeno okolnost zvedel, tako oškodovanec ne more odmikati iz razlogov, ki niso utemeljeni.
denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje - darilna pogodba - vrnitev darovanega premoženja
Grožnjo, silo ali zvijačo iz 5. člena ZDen je potrebno pojmovati širše, kot je to veljalo po pravnih pravilih ODZ (posebno pravil 869. do 871.) oziroma kot to velja sedaj po določbah 60. do 65. člena ZOR. Tak specifičen pristop je terjalo spoznanje, da je lahko takoimenovano revolucionarno nasilje (če se je zatrjevalo) imelo več ali manj razpoznavne oblike oziroma posledice. To hkrati pomeni, da je potrebno pravno ocenjevanje tako splošnih kot konkretnih razmer, ugotovljenih v posameznih primerih, ocenjevati in razlagati v skladu s temeljnim ciljem ZDen, ki je v popravi krivic, povzročenih z različnimi oblikami prisilnega podržavljanja premoženja. Pri ocenjevanju, ali gre za splošne ali (p)osebne razmere, je treba izhajati iz trditvenega in dokaznega gradiva.