oblika najemne pogodbe - konvalidacija - odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja
Najemna pogodba ni bila sklenjena, čeprav se je dejansko izvajala. Tožeča stranka, ki bi jo s toženko morala skleniti (147. člen SZ), njen obstoj - od toženke je vendar pobirala najemnino - priznava. Zato ne more vložiti izpraznitvene tožbe, ne da bi poprej priznala najemno razmerje in ga s tožbo po 59. členu SZ odpovedala. Toženka je namreč ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona bila imetnica stanovanjske pravice in ne le uporabnica stanovanja.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - varnost ljudi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Teža kaznivega dejanja in pričakovana visoka kazen, če niso podane tudi druge okoliščine, ki kažejo na obdolženčevo begosumnost, ne zadoščata za sklepanje, da je podan priporni razlog po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP.
Ker je sodišče odredilo pripor iz razloga begosumnosti, ni bilo dolžno obrazložiti neogibnosti pripora zaradi zagotovitve varnosti ljudi, saj je to potrebno storiti le v primerih, ko je pripor odrejen zaradi ponovitvene nevarnosti.
ZTVCP člen 61, 61/1.ZOR člen 154, 178, 178/1, 940, 940/1, 941, 941/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - divjad na cesti - trčenje dveh vozil - povrnitev škode - zavarovanje pred odgovornostjo
Voznik, ki se je srni umikal levo, čeprav se je zavedal, da ga prehiteva drugo vozilo, je odgovoren za nastalo škodo na vozilu, ki ga je prehitevalo.
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo (200. člen ZOR) je na prvem mestu kriterij obsega oškodovančevih prikrajšanj in njegovo subjektivno doživljanje škode. Vendar pa pri določanju višine odškodnine po posameznih postavkah in v celoti ni mogoče mimo primerjave z odškodninami, ki so jih za podoben obseg škode deležni drugi oškodovanci. Pri tem gre posebej za cilj, da se dosežejo ustrezno gradirani kriteriji pri odmeri odškodnine za posamezne kategorije škod, opredeljenih kot lažje, težje in katastrofalne škode. Obravnavani primer ne omogoča uvrstitve tožničinih prikrajšanj med večje škode.
DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS06059
ZDen člen 18, 88, 88/1. ZPLL člen 1, 11, 15, 15/2. ZPPSL člen 103, 103/1, 104, 104/2.ZOR člen 109. ZPP (1977) člen 187, 187/2.
razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije - ničnost pravnih poslov po 88. členu ZDen - ničnost prodajne pogodbe - pravni interes za uveljavljanje ničnosti - lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
Nima pravnega interesa za ugotovitev ničnosti zavezančevega pravnega posla tisti denacionalizacijski upravičenec, ki zahteva vrnitev premoženja v naravi, ki pa tega zahtevka ni zavaroval z začasno odredbo po ZLPP.
odpravnina ob izselitvi prejšnjega imetnika stanovanjske pravice
Tožnica je bila ob uveljavitvi SZ imetnica stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Zato je tožena stranka dne 28.5.1992 kot lastnica z njo sklenila najemno pogodbo. S tem pa pravica do izplačila odpravnine po 126. členu SZ tožnici ni prenehala; pravica do odpravnine je namreč alternativa pravici do trajne uporabe stanovanja. Okoliščina, da sta pravdni stranki za stanovanje dne 28.5.1992 sklenili najemno pogodbo, kaže na to, da ob uveljavitvi SZ v oktobru 1991 niso obstojale okoliščine iz 148. člena SZ. Tožena stranka se torej neutemeljeno sklicuje na domnevno pravno posledico tožničine preselitve v lastno stanovanjsko hišo.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - uporaba funkcionalnega zemljišča
Izvedensko poročilo, čeprav v zemljiški knjigi navedeno kot podlaga za odločitev glede vznemirjanja pri uporabi funkcionalnega zemljišča, ne upošteva odločitve sodišča iz prej izdane sodne odločbe. Zato ne more nadomestiti dogovora solastnikov glede uporabe funkcionalnega zemljišča. Spor med solastniki je zato treba rešiti v nepravdnem postopku.
ZSR (1974) člen 16. ZSR člen 1, 1/2, 40.SZ člen 117, 117/1, 128, 129, 129/2, 129/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - službeno stanovanje - stanovanjska pravica po ZSR
Vsebina stanovanjske pravice, dodeljene na službenem stanovanju, je bila različno opredeljena v ZSR iz leta 1974 in ZSR iz leta 1982; obakrat je opredeljena ožje kot imetništvo stanovanjske pravice, kot jo je definiral 1. člen ZSR iz leta 1982 in ki je pogoj za uveljavljanje pravice do odkupa stanovanja pod ugodnimi privatizacijskimi določbami SZ.
uporaba slovenskega jezika v postopku - izločitev državnega tožilca - izločitev zapisnikarice - posebne operativne metode in sredstva - nadzor telekomunikacij - SOVA
Čeprav je okrožni državni tožilec v nekaterih primerih med preiskavo prisostvoval zaslišanju obdolžencev in prič, v pritožbenem postopku pa je sodeloval kot zastopnik obtožbe pred pritožbenim sodiščem na seji senata, ni bila kršena 4. točka 39. člena ZKP v zvezi s 1.
odstavkom 41. člena ZKP. V postopku je namreč nastopal kot stranka, pri čemer posamezna faza kazenskega postopka ne izključuje nastopanja iste osebe kot stranke, zato smiselna uporaba 4. točke 39. člena ZKP ne pride v poštev.
SOVA je prisluškovanje kot tehnično opravilo izvajala po naročilu policije, ki je imela ustrezno pooblastilo preiskovalnega sodnika. Izbira tehničnega izvajalca ni prekoračitev pooblastil in kršitev 5. odstavka 152. člena ZKP.
ugotovitvena tožba - listina, sposobna za vpis v zemljiško knjigo - overitev podpisa na prodajni pogodbi
Tožbeni zahtevek za izstavitev listine, sposobne za zemljiško knjigo, je treba razumeti tudi tako, da se z njim uveljavlja dopolnitev že obstoječe listine in ne le sestava in izročitev nove listine.
Revizijska trditev, da je tožnik upravičen do odmere višje odškodnine zaradi dolgotrajnega postopka, ni utemeljena. Postopek ne spada med take, da bi ga bilo mogoče rešiti na enem naroku. To pa tudi zato, ker je tožeča stranka zahtevala solidarno plačilo odškodnine od štirih toženk, vse štiri pa ugovarjajo tako temelju svoje odgovornosti kakor tudi višini zahtevane odškodnine. Utemeljenost ugovorov dveh toženk bo še predmet postopka v novem sojenju v tej zadevi. Takih ugovorov ni mogoče oceniti za zlorabo procesnih pravic stranke. Glede na vložene ugovore pa je očitno tudi, da ni nespornega dela odškodnine, ki bi ga tožena stranka poravnala.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Realna nevarnost, da bi obtoženec pobegnil v tujino, je podana, ker se je del premoženjske koristi v skupni višini več kot 1,9 milijarde tolarjev pretakal v tujino, obtožencu pa je bila izrečena tudi visoka (sedemletna) zaporna kazen.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uporaba novega ZPP - premoženjskopravni spor
V pravdni zadevi, ki se je začela po predpisih starega ZPP in na prvi stopnji končala po uveljavitvi novega ZPP, revizija v premoženjskopravnem sporu ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta ne presega zakonsko določene meje po novem ZPP.
Zakon o zadrugah je v 65. in 66. členu, drugače kot ZDen, uredil tako predmet denacionalizacije kot tudi upravičence. Zato ne drži, da je potrebno glede presoje načina podržavljenja uporabljati tudi določbe 3. in 4. člena ZDen.
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca ni pomembno, ali je oseba zbežala na območje, kjer je bil isti okupator, temveč je pomembno, zakaj je zbežala in ali te okoliščine predstavljajo podlago iz 1. in 2. člena ZZVN.
Obveznost izpolnitve vtoževane terjatve je pravilno naložena alternativno: v tuji valuti in v njeni tolarski protivrednosti.
Toženi stranki je prepuščena izbira, v kateri valuti bo poravnala svojo obveznost vse dotlej, dokler tožeča stranka ne izbere enega načina poravnave terjatve. Napačno je mnenje tožene stranke, da gre za kumulacijo tožbenih zahtevkov.