določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi drugih tehtnih razlogov
Trditev tožeče stranke, s katero se utemeljuje predlog za delegacijo pristojnosti, da naj bi "dva senata Višjega sodišča v Kopru ob obravnavanju pravnih sredstev, ki so bila vložena v zemljiškoknjižnem postopku, zavzela tudi pravno stališče" zato ne more predstavljati "drugega tehtnega razloga" za delegacijo pristojnosti v smislu določbe 67. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06086
URS člen 15, 72. ZPP (1977) člen 1, 16. ZTLR člen 5.ZOR člen 156.ZVO člen 15.
pravica do sodnega varstva - pravica do zdravega življenjskega okolja - posegi v prostor - obratovalni čas trgovin - kršitev ustavnih pravic - uresničevanje pravic neposredno na podlagi ustave - civilni spor
Z zavrženjem tožbe s tožbenim zahtevkom kakršen je bil postavljen v pravdnem postopku, sodišči prve in druge stopnje tožnikom nista odrekli (ali osporavali) pravice do sodnega varstva zaradi zatrjevanih posegov v njihovo življenjsko okolje, pravice do sodnega varstva pa jim kljub zavrnitvi revizije ne odreka niti revizijsko sodišče, ampak sta le odločili, da ne bosta (ker tudi ne smeta), z v pravdnem postopku izdano sodno odločbo nadomeščali tistega, kar bi po mnenju tožnikov morali urediti oziroma morali morda drugače urediti zakonodajna in izvršilna veja oblasti.
Pravdno sodišče jim v pravdnem postopku ne bo odreklo sodnega varstva z zavrženjem tožbe npr. v primeru, če bo podan dejanski stan npr. iz 5. člena ZTLR, 156. člena ZOR, sodno varstvo proti nosilcu posega v okolje je mogoče tudi po 15. členu Zvo itd., seveda pa bo uspeh sodnega varstva v vseh navedenih primerih mogoč le v primeru, če bodo izpolnjeni materialnopravni pogoji za zahtevano sodno varstvo in seveda tudi pogoji, ki veljajo za obravnavanje zadev v pravdnem postopku. Z drugimi besedami to pomeni, da bo moral biti tožbeni zahtevek po svoji vsebini tak, da bo o njem smelo odločati pravdno sodišče, naperjen bo moral biti proti tisti fizični ali pravni osebi, kateri pravdno sodišče lahko naloži, da mora nekaj storiti, dopustiti ali opustiti, sama tožba bo morala biti sestavljena tako, kot določa 180. člen sedaj veljavnega ZPP, utemeljenost zahtevka pa bo seveda odvisna od tega, ali je tisti, proti kateremu bo tožbeni zahtevek naperjen, res posegel v z veljavnim pravnim redom zagotovljene pravice tožnikov.
Nakup stvari s sočasnim dogovorom, ki obseg lastninskopravnih upravičenj zožuje, predstavlja pogodbo, v kateri je tak dogovor njen bistveni element, ne pa postranska zadeva. To bi po določbi 71. člena ZOR pomenilo, da bi moral biti v pogodbi zapisan.
ZVO člen 80. Odlok o taksah za obremenjevanje okolja Mestne občine Nova Gorica (Uradno glasilo 12/95).ZustS člen 44, 45, 45/3.
taksa za obremenjevanje okolja - uporaba materialnega prava
Določbe Odloka o taksah za obremenjevanje okolja, ki jih je Ustavno sodišče RS razveljavilo, ne morejo biti pravna podlaga pri odločanju o zadevi, o kateri na dan, ko je razveljavitev začela učinkovati, še ni bilo pravnomočno odločeno.
zamuda z izpolnitvijo obveznosti - pogodbena kazen - pridržek pravice do pogodbene kazni
Smisel zakonske zahteve iz 5. odstavka 273. člena ZOR je v pravni varnosti dolžnika, saj lahko na podlagi upnikovega molka ob sprejemu zamujene spolnitve glavne obveznosti upravičeno sklepa, da se je upnik odrekel svoji pravici do pogodbene kazni. Ker tožnika ob prevzemu stanovanja nista ravnala v skladu s to zakonsko zahtevo, je njun tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni neutemeljen.
Zoper poziv upravnega organa zaradi opisa varstvenega ukrepa po odločbi o prekršku, ki je postala pravnomočna, ni dovoljena pritožba. Poziv je po vsebini samo vabilo, s katerim ni prizadeta kakšna pravica ali pravna korist povabljenega.
priznanje statusa in pravic - prisilni mobiliziranec
Glede na dejansko in pravno podlago v času odločanja v upravnem postopku (leta 1997 in leta 1998) tožnik ne more z uspehom uveljavljati statusa prisilnega mobiliziranca, če njegova prisilna mobilizacija ni bila opravljena ne na območju Slovenije, ne na ozemlju Republike Italije oz. Republike Avstrije, ki je lahko po noveli iz leta 1996 prav tako dejanska podlaga za priznanje uveljavljanega statusa.
telesne bolečine - denarna odškodnina - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - uporaba varnostnega pasu - povrnitev negmotne škode - vožnja z vinjenim voznikom
Če je imel tožnik kot sopotnik v motornem vozilu možnost zmanjšati posledice nesreče z uporabo varnostnega pasu, pa je to opustil, mora sam trpeti tisti del škode, ki je posledica te opustitve (prvi odstavek 192. člena ZOR).
Od povprečno skrbnega človeka je mogoče pričakovati, da bo presodil, ali je vožnja z drugim voznikom varna. Če si možnost tovrstne presoje zmanjša ali celo popolnoma odvzame (npr. z močno vinjenostjo), uporaba določbe tretjega odstavka 177. člena ZOR ni izključena.
Če je bil tožnik mobiliziran na tistem delu Avstrije, ki ni Koroška, ne more uveljavljati statusa mobiliziranca, saj za to ni pravne podlage ne v prvotnem besedilu Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ne v novelah iz leta 1996.
dovoljenost revizije - prodaja stanovanja - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta
Tožnik je s tožbo iztoževal od toženke prodajo stanovanja. Vrednost spora je ocenil v višini kupnine stanovanja 240.000,00 SIT. Spor kot je predmeten, je premoženjskopravni spor. V takih sporih je po določilu drugega odstavka 367. člena ZPP dovoljena revizija, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT.
pogodba o delu - odgovornost za stvarne napake izpolnitve - napake materiala - odgovornost naročnika
Tožnica ni izročila tožencu materiala prokron 19 kot mu je izjavila, ampak drugačen material, ki ni bil varljiv in česar toženec glede na svojo dejavnost, ki je bila tožnici znana, ni mogel ugotoviti.
Tožnica pa se je nasprotno profesionalno ukvarjala s kovinsko dejavnostjo, sporni material je ona izročila tožencu ter naročila izdelavo grelca iz navedenega, to je njenega materiala, zato za škodo odgovarja sama.
SZ člen 22, 24, 26, 28, 28/2-3, 29.ZOR člen 218, 749.
zahteva za varstvo zakonitosti - aktivna legitimacija - zakoniti zastopnik - upravljanje v večstanovanjskih hišah - pogodba o upravljanju - položaj upravnika - izterjava obratovalnih stroškov
Ureditev položaja upravnika večstanovanjske hiše v SZ opredeljuje njegov položaj le kot položaj zastopnika, zato na tej podlagi ne more kot stranka, torej v lastnem imenu izterjevati obratovalnih stroškov in stroškov posameznega stanovanja. Aktivno legitimacijo v takih sporih pa mu lahko podelijo sami lastniki stanovanj s prenosom svojih materialnopravnih upravičenj v pogodbi, ki so jo sklenili z upravnikom, ali v posebnem naročilu, če so bili stroški plačani iz njihovih namensko zbranih sredstev. Kadar do takega prenosa ni prišlo, je upravnik aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
odgovornost za drugega - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost države - stavka policistov - tatvina motornega vozila
Končni neuspeh pooblaščenih uradnih oseb pri njihovem delu, ob sicer izkazanem trudu in izvajanju del v skladu s predpisanimi nalogami, ne more biti podlaga odškodninske odgovornosti tožene stranke.