ZOR členi 173, 174, 177, 177/3, 178, 178/2, 192, 200.
vzročna zveza - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - motorno vozilo kot nevarna stvar - teorija ratio legis
Pri odločanju o odgovornosti za škodo sta sodišči pravilno ugotovili, da je bil avtomobil poškodovan najprej zaradi prevračanja, kar je povzročil tožnik, ki verjetno zaradi prehitre vožnje ni mogel zvoziti ovinka. Ta dogodek ni v neposredni vzročni zvezi z vožnjo zavarovanca tožene stranke, zato tožena stranka zanjo ne odgovarja. Ko je tožnikov avtomobil na strehi obstal na levi polovici cestišča in se je nasproti vozeče vozilo zavarovanca tožene stranke zaletelo vanj, pa je prišlo do kumulacije več vzrokov. Dejansko je škodo povzročil zavarovanec tožene stranke, ki se je zaletel v tožnika in njegovo vozilo, toda nauk o pravno relevantni vzročnosti trdi, da je treba upoštevati tiste vzroke, ki jih pravne norme glede na svoj namen štejejo za vzroke. Ker ratio legis varnostne norme določa, da je povzročitelj tisti, ki je kršil varnostno normo, označuje teorija za povzročitelja tudi tistega, ki je napačno zavil na levo.
Tožnik se sklicuje na dejstvo, da je v trenutku nesreče njegovo vozilo stalo (da torej ni obratovalo), sam pa je bil ob njem kot pešec, vendar to dejstvo ne povzroči pravnih posledic, ki jih tožnik želi. Dolgoletna in ustaljena sodna praksa široko presoja pojem obratovanja avtomobila kot nevarne stvari, saj ne zahteva, da se premika z lastnim pogonom, marveč šteje, da je "v rabi" tudi tedaj, ko ga vleče drugo vozilo, ko je parkiran in ne nazadnje, ko obstane na levi polovici cestišča, ker ga voznik ni mogel obvladati. Prav tako ni mogoče trditi, da je bil tožnik poškodovan kot pešec, saj je sam izpovedal, da je po prevračanju avtomobila izstopil iz vozila ter šel do prtljažnika, od koder je hotel vzeti varnostni trikotnik, da bi zavaroval avto oz. oviro na cesti. Bil je torej voznik in kot tak tudi odgovarja; če bi bil na cesti brez povezave z avtomobilom, pa bi prav tako odgovarjal zaradi tega, ker pešci ne smejo hoditi po sredini voznega pasu.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 173, 174, 177, 177/3, 177/4, 188, 189, 192, 192/1, 195.
telesne bolečine - denarna odškodnina - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - ravnanje oškodovanca - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi skaženosti - odgovornost šole - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - denarna renta - povrnitev gmotne in negmotne škode - solidarna odgovornost imetnika nevarne stvari in tretjega - odgovornost prevoznika v železniškem prometu - šolski izlet
Večinska sodna praksa razlaga in uporablja četrti odstavek 177. člena ZOR tako, da na njegovi podlagi solidarno z imetnikom stvari (to je objektivno odgovornim) odgovarja tudi tretji, to je krivdno odgovorni za vso tisto oškodovancu nastalo škodo, ki ni posledica oškodovančevega prispevka k nastanku škode (v tem primeru 70%). Po navedenem stališču, določa četrti odstavek 177. člena ZOR konkurenco med objektivno in krivdno odgovornostjo, pri čemer velja dolžnost poravnati škodo v razmerju s svojo krivdo le v notranjem razmerju med dvema odškodninsko odgovornima subjektoma, medtem ko je njuna odgovornost za tisti del škode, ki ga ni mogoče opredeliti kot oškodovančev prispevek k nastanku škode, v celoti solidarna.
Lastnik stanovanja in najemnik se lahko prosto dogovorita o posameznih pogojih najema, kolikor zakon izrecno ne določa kot obvezne vsebine posameznih določb pogodbe (na primer: neprofitna najemnina ipd.).
denacionalizacija - napake volje - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - prodaja nepremičnin zaradi poravnave zapadlih davčnih obveznosti - izvršba
Ob ugotovitvi, da je bil uveden izvršilni postopek in da je F. M. sam predlagal poravnavo zapadlih davčnih obveznosti za leto 1962 in 1963 s prenosom parcel, ki jih je sam izbral, v družbeno lastnino, sta sodišči pravilno presodili, da tako vedenje pogodbenih strank ne kaže niti na silo in grožnjo, niti na zvijačo.
Eden od pogojev za odškodninsko odgovornost zaradi neutemeljenega odstopa od pogajanja po 2. in 3. odstavku 30. člena ZOR je, da je sploh šlo že za pogajanja, ne pa za neka drugačna, neformalna iskanja informacij o možnostih za sklenitev pogodbe. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje se pravdni stranki nista niti še začeli pogajati o sklenitvi posla. Šlo je le za tožnikovo ponudbo, ki pa tožene stranke ne zavezuje. Njen molk ni nedopustno ravnanje.
V nasprotju s 1. odstavkom 42. člena ZOR je stališče, da molk naslovnika pomeni sprejem pogodbe. V obravnavani zadevi tudi ni šlo za nobeno od izjem, ki sta urejeni v 3. in 4. odstavku 42. člena ZOR, ko se naslovnikov molk lahko šteje za sprejem pogodbe.
ZOR člen 154, 173, 174, 177, 177/3, 200, 203.ZPP člen 76, 76/1. ZGD člen 1, 1-7, 5, 5/1. ZTPDR člen 73.
strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - ravnanje oškodovanca - višina denarne odškodnine - nesreča pri delu - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - domneva vzročnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - odgovornost delodajalca - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - rezkalni stroj kot nevarna stvar - samostojni podjetnik
Tožniku je mogoče očitati soodgovornost za nastalo škodo le v obsegu opustitve dolžne skrbnosti, ker pri ravnanju z obdelovancem na rezkalnem stroju ni uporabil podajalne naprave. Takšna opustitev pa tudi po stališču revizijskega sodišča ne more predstavljati večje soodgovornosti za nastalo škodo, kot v višini 20 odstotkov.
Pri inšpekcijskem ukrepu na podlagi 73. člena ZUN je odločilno dejansko in pravno stanje ob izdaji odločbe prve stopnje. Če ukrep še ni bil izvršen in je tožnica medtem pridobila lokacijsko dovoljenje, potem bo to okoliščina, zaradi katere izvršba na podlagi ukrepa niti ne bo začeta.
tožba na ugotovitev nujnega deleža - uveljavljanje nujnega deleža v pravdi - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Nujni dedič, ki je sodeloval v zapuščinskem postopku, pa v njem ni uveljavljal nujnega deleža, lahko to stori kasneje v pravdi, vendar le ob pogojih za obnovo postopka.
ZAVAROVANJE TERJATEV - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
VS13589
ZUS člen 69, 69/2.URS člen 23.
začasna odredba - nemožnost vzpostavitve prejšnjega pravnega stanja kot hujše škodljive posledice - učinkovito sodno varstvo
Imenovanje novega direktorja javnega podjetja pomeni za tožnika (razrešen direktor) hujšo škodljivo posledico že zato, ker vzpostavitev prejšnjega pravnega stanja ne bi bila več mogoča, tudi, če bi v upravnem sporu uspel.
Šele novela Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Ur.l. RS, št. 43/99), ki je začela veljati 19.6.1999, je pravno uredila primere, ko status begunca lahko uveljavlja tudi oseba, ki je bila pregnana s svojega doma zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja stanovanjske hiše.
Dejanska podlaga za uveljavljanje statusa žrtve vojnega nasilja ali pa za uveljavljanje statusa vojnega veterana. Prekinitev uveljavljanega statusa žrtve vojnega nasilja je mogoče zato presojati le iz okoliščin, ki so podlaga za priznanje tega statusa.
status vojaškega mirnodobnega invalida - uporaba pravilnika
Ker je novi Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti veljal že ob izdaji prvostopenjske odločbe, ni bilo podlage za uporabo starega pravilnika.
Pravna naslednica upravičenke do denacionalizacije ni upravičenka po določbi 6. odstavka 42. člena ZDen. Zato ni mogoče uporabiti te določbe o odškodnini v povezavi z določbo 1. odstavka 6. člena ZDen, če je pravna naslednica odkupila podržavljeno premoženje pred uveljavitvijo ZDen.
priznanje statusa in pravic - begunec - dvojni status
Oseba, ki izpolnjuje pogoje, ki jih za priznanje statusa begunca zahteva Zakon o žrtvah vojnega nasilja, in pogoje, ki jih za priznanje vojnega veterana zahteva Zakon o vojnih veteranih, lahko uveljavlja status in pravice po obeh zakonih. Navedena zakona namreč nimata določb o nezdružljivosti statusov. Zato osebi, pri kateri obstoji dejansko stanje za priznanje statusa begunca, ni mogoče odreči tega statusa samo zato, ker je aktivno in organizirano delala za NOB in ji je bil ta čas priznan v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju.
ZUS člen 23, 23/3, 51, 51/1, 59, 59/1, 73.ZZVN člen 1, 2, 3, 4.
priznanje statusa in pravic
Tožničina odsotnost po pregonu iz domače hiše sama po sebi še ne pomeni dejanske podlage, ki bi morala za priznanje statusa izgnanke trajati neprekinjeno najmanj 3 mesece (3. člen ZZVN).
Pri denarni obveznosti gre upniku odškodnina poleg zamudnih obresti le, če je zaradi dolžnikove zamude pretrpel večjo škodo kot znašajo obresti. Upnik pa je bil tudi dolžan, da je storil vse razumne ukrepe, da bi se preprečila oziroma zmanjšala škoda.