• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 9
  • >
  • >>
  • 1.
    Sklep I R 34/2001
    31.5.2001
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS06060
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov
    Dejstvo, da je tožena stranka predsednica sodišča, pri katerem teče postopek, je brez dvoma tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
  • 2.
    Sodba II Ips 499/2000
    31.5.2001
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS06084
    ZOR členi 173, 174, 177, 177/3, 178, 178/2, 192, 200.
    vzročna zveza - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - motorno vozilo kot nevarna stvar - teorija ratio legis
    Pri odločanju o odgovornosti za škodo sta sodišči pravilno ugotovili, da je bil avtomobil poškodovan najprej zaradi prevračanja, kar je povzročil tožnik, ki verjetno zaradi prehitre vožnje ni mogel zvoziti ovinka. Ta dogodek ni v neposredni vzročni zvezi z vožnjo zavarovanca tožene stranke, zato tožena stranka zanjo ne odgovarja. Ko je tožnikov avtomobil na strehi obstal na levi polovici cestišča in se je nasproti vozeče vozilo zavarovanca tožene stranke zaletelo vanj, pa je prišlo do kumulacije več vzrokov. Dejansko je škodo povzročil zavarovanec tožene stranke, ki se je zaletel v tožnika in njegovo vozilo, toda nauk o pravno relevantni vzročnosti trdi, da je treba upoštevati tiste vzroke, ki jih pravne norme glede na svoj namen štejejo za vzroke. Ker ratio legis varnostne norme določa, da je povzročitelj tisti, ki je kršil varnostno normo, označuje teorija za povzročitelja tudi tistega, ki je napačno zavil na levo.

    Tožnik se sklicuje na dejstvo, da je v trenutku nesreče njegovo vozilo stalo (da torej ni obratovalo), sam pa je bil ob njem kot pešec, vendar to dejstvo ne povzroči pravnih posledic, ki jih tožnik želi. Dolgoletna in ustaljena sodna praksa široko presoja pojem obratovanja avtomobila kot nevarne stvari, saj ne zahteva, da se premika z lastnim pogonom, marveč šteje, da je "v rabi" tudi tedaj, ko ga vleče drugo vozilo, ko je parkiran in ne nazadnje, ko obstane na levi polovici cestišča, ker ga voznik ni mogel obvladati. Prav tako ni mogoče trditi, da je bil tožnik poškodovan kot pešec, saj je sam izpovedal, da je po prevračanju avtomobila izstopil iz vozila ter šel do prtljažnika, od koder je hotel vzeti varnostni trikotnik, da bi zavaroval avto oz. oviro na cesti. Bil je torej voznik in kot tak tudi odgovarja; če bi bil na cesti brez povezave z avtomobilom, pa bi prav tako odgovarjal zaradi tega, ker pešci ne smejo hoditi po sredini voznega pasu.
  • 3.
    Sodba II Ips 577/2000
    31.5.2001
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS06066
    ZOR člen 200, 203.
    povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
    Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
  • 4.
    Sodba II Ips 557/2000
    31.5.2001
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS06047
    ZOR člen 200, 203. ZPP (1977) člen 220.
    dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
    Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
  • 5.
    Sodba II Ips 190/2000
    31.5.2001
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS06080
    ZOR člen 154, 154/1, 158, 173, 174, 177, 177/3, 177/4, 188, 189, 192, 192/1, 195.
    telesne bolečine - denarna odškodnina - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - ravnanje oškodovanca - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi skaženosti - odgovornost šole - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - denarna renta - povrnitev gmotne in negmotne škode - solidarna odgovornost imetnika nevarne stvari in tretjega - odgovornost prevoznika v železniškem prometu - šolski izlet
    Večinska sodna praksa razlaga in uporablja četrti odstavek 177. člena ZOR tako, da na njegovi podlagi solidarno z imetnikom stvari (to je objektivno odgovornim) odgovarja tudi tretji, to je krivdno odgovorni za vso tisto oškodovancu nastalo škodo, ki ni posledica oškodovančevega prispevka k nastanku škode (v tem primeru 70%). Po navedenem stališču, določa četrti odstavek 177. člena ZOR konkurenco med objektivno in krivdno odgovornostjo, pri čemer velja dolžnost poravnati škodo v razmerju s svojo krivdo le v notranjem razmerju med dvema odškodninsko odgovornima subjektoma, medtem ko je njuna odgovornost za tisti del škode, ki ga ni mogoče opredeliti kot oškodovančev prispevek k nastanku škode, v celoti solidarna.
  • 6.
    Sklep II Ips 492/2000
    31.5.2001
    STANOVANJSKO PRAVO
    VS06093
    SZ člen 7, 7/3, 36, 38, 38/1, 41, 41/1-5, 42, 42-2.ZOR člen 10.
    obvezne sestavine najemne pogodbe - najem stanovanja - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - vzdrževanje stanovanja
    Lastnik stanovanja in najemnik se lahko prosto dogovorita o posameznih pogojih najema, kolikor zakon izrecno ne določa kot obvezne vsebine posameznih določb pogodbe (na primer: neprofitna najemnina ipd.).
  • 7.
    Sklep II Ips 89/2001
    31.5.2001
    DENACIONALIZACIJA
    VS06071
    ZDen člen 5.
    denacionalizacija - napake volje - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - prodaja nepremičnin zaradi poravnave zapadlih davčnih obveznosti - izvršba
    Ob ugotovitvi, da je bil uveden izvršilni postopek in da je F. M. sam predlagal poravnavo zapadlih davčnih obveznosti za leto 1962 in 1963 s prenosom parcel, ki jih je sam izbral, v družbeno lastnino, sta sodišči pravilno presodili, da tako vedenje pogodbenih strank ne kaže niti na silo in grožnjo, niti na zvijačo.
  • 8.
    Sklep II Ips 491/2000
    31.5.2001
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS06065
    ZPP (1977) člen 330, 330/2, 333.ZOR člen 360.
    ugovor zastaranja - učinki pravnomočne vmesne sodbe
    V postopku, ki teče po pravnomočnosti vmesne sodbe, niso več mogoči ugovori, ki se nanašajo na temelj zahtevka. To velja tudi za ugovor zastaranja.
  • 9.
    Sodba II Ips 578/2000
    24.5.2001
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS06077
    ZOR člen 30, 30/2, 30/3, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4, 42/5, 154, 154/1.
    povrnitev škode - ponudba - odškodninska odgovornost za pogajanja - molk naslovnika
    Eden od pogojev za odškodninsko odgovornost zaradi neutemeljenega odstopa od pogajanja po 2. in 3. odstavku 30. člena ZOR je, da je sploh šlo že za pogajanja, ne pa za neka drugačna, neformalna iskanja informacij o možnostih za sklenitev pogodbe. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje se pravdni stranki nista niti še začeli pogajati o sklenitvi posla. Šlo je le za tožnikovo ponudbo, ki pa tožene stranke ne zavezuje. Njen molk ni nedopustno ravnanje.

    V nasprotju s 1. odstavkom 42. člena ZOR je stališče, da molk naslovnika pomeni sprejem pogodbe. V obravnavani zadevi tudi ni šlo za nobeno od izjem, ki sta urejeni v 3. in 4. odstavku 42. člena ZOR, ko se naslovnikov molk lahko šteje za sprejem pogodbe.
  • 10.
    Sodba in sklep II Ips 562/2000
    24.5.2001
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS06089
    ZOR člen 154, 173, 174, 177, 177/3, 200, 203.ZPP člen 76, 76/1. ZGD člen 1, 1-7, 5, 5/1. ZTPDR člen 73.
    strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - ravnanje oškodovanca - višina denarne odškodnine - nesreča pri delu - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - domneva vzročnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - odgovornost delodajalca - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - rezkalni stroj kot nevarna stvar - samostojni podjetnik
    Tožniku je mogoče očitati soodgovornost za nastalo škodo le v obsegu opustitve dolžne skrbnosti, ker pri ravnanju z obdelovancem na rezkalnem stroju ni uporabil podajalne naprave. Takšna opustitev pa tudi po stališču revizijskega sodišča ne more predstavljati večje soodgovornosti za nastalo škodo, kot v višini 20 odstotkov.
  • 11.
    Sodba I Up 140/99
    24.5.2001
    URBANIZEM
    VS13799
    ZUS člen 73. ZUN člen 73.
    ukrep urbanističnega inšpektorja
    Pri inšpekcijskem ukrepu na podlagi 73. člena ZUN je odločilno dejansko in pravno stanje ob izdaji odločbe prve stopnje. Če ukrep še ni bil izvršen in je tožnica medtem pridobila lokacijsko dovoljenje, potem bo to okoliščina, zaradi katere izvršba na podlagi ukrepa niti ne bo začeta.
  • 12.
    Sklep II Ips 460/2000
    24.5.2001
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS06068
    ZD člen 220, 224. ZPP (1977) člen 424, 424/2.
    tožba na ugotovitev nujnega deleža - uveljavljanje nujnega deleža v pravdi - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju - pravda ob pogojih za obnovo postopka
    Nujni dedič, ki je sodeloval v zapuščinskem postopku, pa v njem ni uveljavljal nujnega deleža, lahko to stori kasneje v pravdi, vendar le ob pogojih za obnovo postopka.
  • 13.
    Sklep II Up 6/2001
    24.5.2001
    ZAVAROVANJE TERJATEV - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS13589
    ZUS člen 69, 69/2.URS člen 23.
    začasna odredba - nemožnost vzpostavitve prejšnjega pravnega stanja kot hujše škodljive posledice - učinkovito sodno varstvo
    Imenovanje novega direktorja javnega podjetja pomeni za tožnika (razrešen direktor) hujšo škodljivo posledico že zato, ker vzpostavitev prejšnjega pravnega stanja ne bi bila več mogoča, tudi, če bi v upravnem sporu uspel.
  • 14.
    Sodba I Up 626/2000
    24.5.2001
    ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
    VS13791
    ZUS člen 73.ZZVN člen 2, 2/4.
    priznanje statusa in pravic - begunec
    Šele novela Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Ur.l. RS, št. 43/99), ki je začela veljati 19.6.1999, je pravno uredila primere, ko status begunca lahko uveljavlja tudi oseba, ki je bila pregnana s svojega doma zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja stanovanjske hiše.
  • 15.
    Sodba I Up 562/2000
    24.5.2001
    ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
    VS13808
    ZUS člen 73.ZZVN člen 1, 9, 9/4.
    priznanje statusa in pravic izgnanca
    Dejanska podlaga za uveljavljanje statusa žrtve vojnega nasilja ali pa za uveljavljanje statusa vojnega veterana. Prekinitev uveljavljanega statusa žrtve vojnega nasilja je mogoče zato presojati le iz okoliščin, ki so podlaga za priznanje tega statusa.
  • 16.
    Sodba I Up 188/98
    24.5.2001
    INVALIDI
    VS14021
    ZVojI člen 131, 131/2.
    status vojaškega mirnodobnega invalida - uporaba pravilnika
    Ker je novi Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti veljal že ob izdaji prvostopenjske odločbe, ni bilo podlage za uporabo starega pravilnika.
  • 17.
    Sodba I Up 720/2000
    24.5.2001
    DENACIONALIZACIJA
    VS13792
    ZDen člen 6, 6/1, 42, 42/6, 67, 67/1.
    upravičenec do odškodnine
    Pravna naslednica upravičenke do denacionalizacije ni upravičenka po določbi 6. odstavka 42. člena ZDen. Zato ni mogoče uporabiti te določbe o odškodnini v povezavi z določbo 1. odstavka 6. člena ZDen, če je pravna naslednica odkupila podržavljeno premoženje pred uveljavitvijo ZDen.
  • 18.
    Sodba I Up 188/2000
    24.5.2001
    ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
    VS13804
    ZZVN člen 7. ZVV.
    priznanje statusa in pravic - begunec - dvojni status
    Oseba, ki izpolnjuje pogoje, ki jih za priznanje statusa begunca zahteva Zakon o žrtvah vojnega nasilja, in pogoje, ki jih za priznanje vojnega veterana zahteva Zakon o vojnih veteranih, lahko uveljavlja status in pravice po obeh zakonih. Navedena zakona namreč nimata določb o nezdružljivosti statusov. Zato osebi, pri kateri obstoji dejansko stanje za priznanje statusa begunca, ni mogoče odreči tega statusa samo zato, ker je aktivno in organizirano delala za NOB in ji je bil ta čas priznan v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju.
  • 19.
    Sodba I Up 408/99
    24.5.2001
    ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
    VS13789
    ZUS člen 23, 23/3, 51, 51/1, 59, 59/1, 73.ZZVN člen 1, 2, 3, 4.
    priznanje statusa in pravic
    Tožničina odsotnost po pregonu iz domače hiše sama po sebi še ne pomeni dejanske podlage, ki bi morala za priznanje statusa izgnanke trajati neprekinjeno najmanj 3 mesece (3. člen ZZVN).
  • 20.
    Sodba in sklep II Ips 551/2000
    24.5.2001
    ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS06037
    ZOR člen 132, 132/2, 132/4, 132/5, 266, 266/4, 277, 278, 278/1, 749, 754, 765.
    pogodba o naročilu - delna neizpolnitev pogodbene obveznosti - razdrtje pogodbe - učinki razdrte pogodbe - uporabnina - povrnitev škode - pravica do popolne odškodnine - obseg odškodnine - zamudne obresti
    Pri denarni obveznosti gre upniku odškodnina poleg zamudnih obresti le, če je zaradi dolžnikove zamude pretrpel večjo škodo kot znašajo obresti. Upnik pa je bil tudi dolžan, da je storil vse razumne ukrepe, da bi se preprečila oziroma zmanjšala škoda.
  • <<
  • <
  • 1
  • od 9
  • >
  • >>