ZOR členi 173, 174, 177, 177/3, 178, 178/2, 192, 200.
vzročna zveza - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - motorno vozilo kot nevarna stvar - teorija ratio legis
Pri odločanju o odgovornosti za škodo sta sodišči pravilno ugotovili, da je bil avtomobil poškodovan najprej zaradi prevračanja, kar je povzročil tožnik, ki verjetno zaradi prehitre vožnje ni mogel zvoziti ovinka. Ta dogodek ni v neposredni vzročni zvezi z vožnjo zavarovanca tožene stranke, zato tožena stranka zanjo ne odgovarja. Ko je tožnikov avtomobil na strehi obstal na levi polovici cestišča in se je nasproti vozeče vozilo zavarovanca tožene stranke zaletelo vanj, pa je prišlo do kumulacije več vzrokov. Dejansko je škodo povzročil zavarovanec tožene stranke, ki se je zaletel v tožnika in njegovo vozilo, toda nauk o pravno relevantni vzročnosti trdi, da je treba upoštevati tiste vzroke, ki jih pravne norme glede na svoj namen štejejo za vzroke. Ker ratio legis varnostne norme določa, da je povzročitelj tisti, ki je kršil varnostno normo, označuje teorija za povzročitelja tudi tistega, ki je napačno zavil na levo.
Tožnik se sklicuje na dejstvo, da je v trenutku nesreče njegovo vozilo stalo (da torej ni obratovalo), sam pa je bil ob njem kot pešec, vendar to dejstvo ne povzroči pravnih posledic, ki jih tožnik želi. Dolgoletna in ustaljena sodna praksa široko presoja pojem obratovanja avtomobila kot nevarne stvari, saj ne zahteva, da se premika z lastnim pogonom, marveč šteje, da je "v rabi" tudi tedaj, ko ga vleče drugo vozilo, ko je parkiran in ne nazadnje, ko obstane na levi polovici cestišča, ker ga voznik ni mogel obvladati. Prav tako ni mogoče trditi, da je bil tožnik poškodovan kot pešec, saj je sam izpovedal, da je po prevračanju avtomobila izstopil iz vozila ter šel do prtljažnika, od koder je hotel vzeti varnostni trikotnik, da bi zavaroval avto oz. oviro na cesti. Bil je torej voznik in kot tak tudi odgovarja; če bi bil na cesti brez povezave z avtomobilom, pa bi prav tako odgovarjal zaradi tega, ker pešci ne smejo hoditi po sredini voznega pasu.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 173, 174, 177, 177/3, 177/4, 188, 189, 192, 192/1, 195.
telesne bolečine - denarna odškodnina - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - ravnanje oškodovanca - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi skaženosti - odgovornost šole - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - denarna renta - povrnitev gmotne in negmotne škode - solidarna odgovornost imetnika nevarne stvari in tretjega - odgovornost prevoznika v železniškem prometu - šolski izlet
Večinska sodna praksa razlaga in uporablja četrti odstavek 177. člena ZOR tako, da na njegovi podlagi solidarno z imetnikom stvari (to je objektivno odgovornim) odgovarja tudi tretji, to je krivdno odgovorni za vso tisto oškodovancu nastalo škodo, ki ni posledica oškodovančevega prispevka k nastanku škode (v tem primeru 70%). Po navedenem stališču, določa četrti odstavek 177. člena ZOR konkurenco med objektivno in krivdno odgovornostjo, pri čemer velja dolžnost poravnati škodo v razmerju s svojo krivdo le v notranjem razmerju med dvema odškodninsko odgovornima subjektoma, medtem ko je njuna odgovornost za tisti del škode, ki ga ni mogoče opredeliti kot oškodovančev prispevek k nastanku škode, v celoti solidarna.
Lastnik stanovanja in najemnik se lahko prosto dogovorita o posameznih pogojih najema, kolikor zakon izrecno ne določa kot obvezne vsebine posameznih določb pogodbe (na primer: neprofitna najemnina ipd.).
denacionalizacija - napake volje - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - prodaja nepremičnin zaradi poravnave zapadlih davčnih obveznosti - izvršba
Ob ugotovitvi, da je bil uveden izvršilni postopek in da je F. M. sam predlagal poravnavo zapadlih davčnih obveznosti za leto 1962 in 1963 s prenosom parcel, ki jih je sam izbral, v družbeno lastnino, sta sodišči pravilno presodili, da tako vedenje pogodbenih strank ne kaže niti na silo in grožnjo, niti na zvijačo.
pogodba o delu - odgovornost za stvarne napake izpolnitve - napake materiala - odgovornost naročnika
Tožnica ni izročila tožencu materiala prokron 19 kot mu je izjavila, ampak drugačen material, ki ni bil varljiv in česar toženec glede na svojo dejavnost, ki je bila tožnici znana, ni mogel ugotoviti.
Tožnica pa se je nasprotno profesionalno ukvarjala s kovinsko dejavnostjo, sporni material je ona izročila tožencu ter naročila izdelavo grelca iz navedenega, to je njenega materiala, zato za škodo odgovarja sama.
dovoljenost revizije - prodaja stanovanja - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta
Tožnik je s tožbo iztoževal od toženke prodajo stanovanja. Vrednost spora je ocenil v višini kupnine stanovanja 240.000,00 SIT. Spor kot je predmeten, je premoženjskopravni spor. V takih sporih je po določilu drugega odstavka 367. člena ZPP dovoljena revizija, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT.
Če je bil tožnik mobiliziran na tistem delu Avstrije, ki ni Koroška, ne more uveljavljati statusa mobiliziranca, saj za to ni pravne podlage ne v prvotnem besedilu Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ne v novelah iz leta 1996.
Zoper poziv upravnega organa zaradi opisa varstvenega ukrepa po odločbi o prekršku, ki je postala pravnomočna, ni dovoljena pritožba. Poziv je po vsebini samo vabilo, s katerim ni prizadeta kakšna pravica ali pravna korist povabljenega.
priznanje statusa in pravic - prisilni mobiliziranec
Glede na dejansko in pravno podlago v času odločanja v upravnem postopku (leta 1997 in leta 1998) tožnik ne more z uspehom uveljavljati statusa prisilnega mobiliziranca, če njegova prisilna mobilizacija ni bila opravljena ne na območju Slovenije, ne na ozemlju Republike Italije oz. Republike Avstrije, ki je lahko po noveli iz leta 1996 prav tako dejanska podlaga za priznanje uveljavljanega statusa.
telesne bolečine - denarna odškodnina - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - uporaba varnostnega pasu - povrnitev negmotne škode - vožnja z vinjenim voznikom
Če je imel tožnik kot sopotnik v motornem vozilu možnost zmanjšati posledice nesreče z uporabo varnostnega pasu, pa je to opustil, mora sam trpeti tisti del škode, ki je posledica te opustitve (prvi odstavek 192. člena ZOR).
Od povprečno skrbnega človeka je mogoče pričakovati, da bo presodil, ali je vožnja z drugim voznikom varna. Če si možnost tovrstne presoje zmanjša ali celo popolnoma odvzame (npr. z močno vinjenostjo), uporaba določbe tretjega odstavka 177. člena ZOR ni izključena.
ZVO člen 80. Odlok o taksah za obremenjevanje okolja Mestne občine Nova Gorica (Uradno glasilo 12/95).ZustS člen 44, 45, 45/3.
taksa za obremenjevanje okolja - uporaba materialnega prava
Določbe Odloka o taksah za obremenjevanje okolja, ki jih je Ustavno sodišče RS razveljavilo, ne morejo biti pravna podlaga pri odločanju o zadevi, o kateri na dan, ko je razveljavitev začela učinkovati, še ni bilo pravnomočno odločeno.
zamuda z izpolnitvijo obveznosti - pogodbena kazen - pridržek pravice do pogodbene kazni
Smisel zakonske zahteve iz 5. odstavka 273. člena ZOR je v pravni varnosti dolžnika, saj lahko na podlagi upnikovega molka ob sprejemu zamujene spolnitve glavne obveznosti upravičeno sklepa, da se je upnik odrekel svoji pravici do pogodbene kazni. Ker tožnika ob prevzemu stanovanja nista ravnala v skladu s to zakonsko zahtevo, je njun tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni neutemeljen.
Pri denarni obveznosti gre upniku odškodnina poleg zamudnih obresti le, če je zaradi dolžnikove zamude pretrpel večjo škodo kot znašajo obresti. Upnik pa je bil tudi dolžan, da je storil vse razumne ukrepe, da bi se preprečila oziroma zmanjšala škoda.