javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje letnega programa športa v občini - bistvena kršitev določb postopka
Obrazložitev izpodbijane odločbe je skopa in brez zahtevane dejanske in pravne obrazložitve, saj le citira določila Javnega razpisa. Po mnenju sodišča, sklicevanje na razpisne pogoje, ne zadostuje za odločitev o vlogi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti in raziskano dejansko stanje, v konkretnem primeru o temelju in višini terjatev, ne pa zgolj pavšalno navajanje. Izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je ni mogoče preizkusiti.
ZUP člen 4, 237, 237/2, 237/2-7. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe priloga 3, 6, 6-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za prijavo na javni razpis - velikost podjetja - velika podjetja - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - neobrazložena odločba
Izpodbijani sklep je nejasen, pomanjkljiv in v nasprotju s samim seboj, da se ga sploh ne da preizkusiti ter je tako podana bistvena kršitev določb postopka.
Pomanjkljive obrazložitve ni dopustno dopolnjevati z odgovorom na tožbo, saj bi razloge za odločitev morala toženka jasno navesti že v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
Sodišče ne sledi toženki, da gre pri delih na stavbi, tj. da je bil izveden poseg v nosilno konstrukcijo objekta, s tem ko so se na predmetni stavbi za 10 do 15 cm dvignili špirovci oz. da so bila na stavbi v novejšem času izvedena rekonstrukcijska dela, za rekonstrukcijo. Toženec ni izkazal, da bi bile zmotne strokovne ugotovitve iz mnenja, ki jih je v zvezi z izvedenimi deli predložil tožnik, zato je po mnenju sodišča preuranjeno odločil, da bi za izvedena dela tožnik potreboval gradbeno dovoljenje, ker naj bi posegel v celotno nosilno konstrukcijo obstoječe stavbe - in naj bi šlo za rekonstrukcijo po ZGO-1.
Ocenjevanje vlog, prispelih na javni razpis, je v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz ustreznega področja. Sodišče presoja le, ali je ocena ustrezno utemeljena in ali so bila pri tem na podlagi dejanskega stanja, navedenega v vlogi, upoštevana vsa ključna dejstva, kot jih določa javni razpis, ter ali so bila upoštevana merila - kriteriji iz javnega razpisa ter pravila postopka.
Odločilne pravne in dejanske razloge za sprejeto odločitev mora toženec navesti v obrazložitvi svoje odločbe.
Ker manjka bistveni del razlogov, ki omogočajo preizkus narejene ocene, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in je zato podana kršitev postopka.
Ker se je tožeča stranka na poziv sodišča iz drugega odstavka 39. člena ZUS-1 odzvala z izjavo, da je z novo izdano odločbo zadovoljna, je sodišče ravnalo, kot mu narekuje tretji odstavek 39. člena ZUS-1 in postopek ustavilo.
Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi morala toženka navesti dejanske razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, kar je delno izpolnila le pri merilih št. 3, 6 in 9. Pri ostalih kriterijih pa je navedla število točk, ki so jih dodelili ocenjevalci in dodala „pojasnila“ iz katerih ni mogoče razbrati razlogov za mnenje strokovne komisije. S praktično enakim besedilom kot ga je uporabila toženka za dodeljeno število točk bi bilo mogoče obrazložiti tudi drugačno število točk. Sodišče tako pomanjkljive obrazložitve ne more šteti kot zadostno v smislu vsaj minimalne navedbe razumnih razlogov, ki bi omogočali preizkus zakonitosti.
ZUP člen 9, 9/1, 237, 237/2, 237/2-3. ZVO-1 člen 146g, 146g/3, 146h, 146h/1, 146h/1-6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada - pravica do izjave - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe o odvzemu pravice do pridobljenih sredstev tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji izpodbijana odločba. To je bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programov športa - sofinanciranje programov letnega programa športa - javni razpis - zavrnitev vloge - neresnični podatki v vlogi - navedba neresničnih podatkov - nejasni pogoji
Določba v javnem razpisu izrecno ne določa, da bo vloga prijavitelja v primeru navajanja neresničnih dejstev zavrnjena v celoti, zaradi česar je po prepričanju sodišča navedeno določbo treba tolmačiti na način, za katerega se zavzema tožeča stranka, in sicer da je mogoča tudi zgolj delna zavrnitev vloge. Nejasne pogoje, ki jih v javnem razpisu postavi tožena stranka, je namreč treba razlagati v korist prijavitelja.
ZŠtip-1 člen 25, 25/1. Pravilnik o dodeljevanju štipendije Ad futura (2014) člen 6, 6/1, 6/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - izpolnjevanje razpisnih pogojev - povprečna ocena
V primeru več zaključenih šolskih ali študijskih let, ki pridejo v poštev pri uveljavljanju pravice do štipendije, se izračun povprečne ocene po točki 5.20 Javnega razpisa "Uspeh" opravi tako, da se izračuna povprečno oceno vsakega posameznega zaključenega šolskega ali študijskega leta, upoštevajoč vse zaključene ocene v tem posameznem zaključenem šolskem ali študijskem letu in se na tak način dobljene povprečne ocene po posameznih šolskih ali študijskih letih (oziroma na drug način opredeljenega časovnega obdobja) delijo s številom šolskih ali študijskih let (oziroma na drug način opredeljenega časovnega obdobja), ki jih je možno uveljavljati pri tem pogoju.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje - dokazovanje - ugoditev tožbi
V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge, kar pomeni, da mora biti obvezni sestavni del razpisne dokumentacije tudi navedba dokumentov, ki jih mora predlagatelj predložiti. Toženka ni izkazala, da je javni razpis vseboval točno navodilo, kakšno listino mora tožnica v zvezi z merilom priložiti kot dokazilo.
Prijavitelj ni bil upravičen do dodeljenih sredstev, če je že sam zagotovil kritje celotnih stroškov tekmovanja. S tega vidika je prišla v poštev tako imenovana prepoved dvojnega financiranja, katere cilj je bil, da se prepreči, da za določene stroške prijavitelj pridobi tako razpisna sredstva, kot sponzorska sredstva (drugi odstavek 2. člena in 7. člen ZJF v zvezi s štirinajsto alinejo sedmega odstavka 81. člena ZOFVI).
Prijaviteljeva sredstva, torej tista, ki jih priskrbi prijavitelj, so namenjena kritju vseh stroškov tekmovanja oziroma stroškov celotnega tekmovanja. Upravičeni stroški, ki jih uveljavlja, pa so le del vseh stroškov in zanje se ne smejo (hkrati) porabiti kotizacije. Z drugimi besedami, po pravilih obravnavanega Razpisa, lahko prijavitelj s kotizacijami poravna preostale upravičene stroške tekmovanj, le tistih upravičenih, za katera kandidira na Razpisu, ne sme. Za plačilo slednjih pride v poštev tako imenovana prepoved dvojnega financiranja, katere cilj je, da se prepreči, da za določene upravičene stroške prijavitelj pridobi tako razpisna sredstva, kot kotizacije. To je smiselno in smotrno ter v tem pomenu se tudi uresniči načelo namenske porabe sredstev državnega proračuna (drugi odstavek 2. člena in 7. člen ZJF v zvezi s štirinajsto alinejo sedmega odstavka 81. člena ZOFVI).
ZRRD člen 15, 15/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 214. Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2016) člen 25, 26, 32, 93.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - kriteriji za ocenjevanje vlog - obvestilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pomanjkljiva obrazložitev
Zmotno je tožbeno stališče, da je sklep direktorja o izboru prijav, izdan na podlagi 25. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, akt iz 2. člena ZUS-1, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Navedeni sklep namreč ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, pa tudi noben zakon ne določa, da bi bil zoper tak akt dopusten upravni spor. Navedeni sklep se izda zaradi velikega števila prijaviteljev na javni razpis, v njem pa je povzet postopek izbora in ugotovljeno, kateri prijavitelji so uspeli na razpisu. Odločitev o neizboru tožnikovega programa za sofinanciranje pa je vsebovana v obvestilu, ki ga toženka izda in osebno vroči vsakemu od prijaviteljev.
Ob upoštevanju 32. člena Pravilnika sodišče sodi, da mora obrazložitev ocenjevanja prijav, da bi jo bilo mogoče šteti za ustrezno, obsegati utemeljitev ocene prijave po vseh elementih ocenjevanja, tj. ne zgolj (splošno in skupno) po kriterijih, temveč glede na posamezne kazalnike in merila, ki v skladu z določbami Pravilnika prav tako predstavljajo elemente ocenjevanja prijav in jih je zato treba uporabiti pri ocenjevanju. Zgolj v primeru, če je obrazložitev ocene projekta podana na tak način, je mogoče preveriti, ali je bila prijava ocenjevana v skladu s predpisi in javnim razpisom.
Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 5, 11.
javni razpis - prijava na javni razpis - točkovanje vloge - obrazložitev akta
Bistvo za odločitev oziroma utemeljitev točkovanja je ugotovitev, da razvoj produkta ni potekal pri tožniku, kar ta sam tudi priznava, in da gre za uvajanje ali posnemanje storitev franšizinga, ki so splošno znane, uveljavljene in dosegljive. Posledično to pomeni, da se je toženka v izpodbijanem sklepu opredelila do inovativnosti kombinacije poslovnega modela in franšize, le tožnik se z njeno odločitvijo oziroma točkovanjem ne strinja.
Po presoji sodišča je po navedenem ocena spornega merila v tem delu ustrezno obrazložena, zaradi česar je sodišče izpodbijani sklep lahko preizkusilo. Posledično ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, kot se uveljavlja v tožbi.
Tožnik v tožbi ni vzbudil dvoma glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev, kjer je presoja sodišča tudi sicer zadržana, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna, kar pa ni obravnavani primer.
ZUP člen 9, 146. ZKme-1 člen 53, 54, 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev sredstev - nepovratna sredstva - neupravičeni stroški - načelo kontradiktornosti - dejansko stanje - načelo zaslišanja
Tožena stranka je na podlagi administrativnega pregleda zahtevka za izplačilo ugotovila, da elektro dela niso vključena v popis del, ki ga je stranka priložila vlogi za dodelitev nepovratnih sredstev. Sodišče zavrača tožbene ugovore, da bi se stroški za elektro dela morati priiznati v drugi fazi odločanja, to je odločanja o zahtevku za izplačilo. Gre za stroške, ki niso bili kot upravičeni zajeti v odločbi o pravici do sredstev, kar pomeni, da z zahtevkom za izplačilo v tem delu tožeča stranka ne more uspeti.
ZUJIK člen 94, 94/5, 100, 100/1. ZUP člen 214, 214/1.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - način ocenjevanja vlog - obrazložitev odločbe - obrazložitev ocene strokovne komisije
Vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju bi moral organ konkretizirano obrazložiti. Splošna ocena, iz katere ni razvidno, na kateri kriterij se nanaša, v ničemer ne pojasni, kateri so bili vsebinski razlogi, ki so Strokovno komisijo vodil do podelitve določenega števila točk. Ob tako pomanjkljivi obrazložitvi, ki ni razdelana po posameznih kriterijih iz Javnega razpisa, iz izpodbijane odločbe ne izhaja vzročna zveza, ki bi pojasnila dodeljeno število točk.
Sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep nima razlogov o ugotovljenem dejanskem stanju, kateri razlogi in katera dejstva so bila odločilna za sprejetje odločitve. Ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče torej ne more preizkusiti ali je utemeljeno, da tožnik kot prijavitelj ni bil izbran, glede na število doseženih točk, kot tudi ne koliko točk so dosegli drugi prijavitelji, ki so bili izbrani in tudi ne ali so bila upoštevana citirana določila Javnega razpisa.
nepovratna sredstva - javni razpis - namembnost objekta - nezahteven objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom - javna korist - dejansko stanje - kršitev določb postopka - uporaba materialnega prava
Ker se torej izpolnjevanje pogojev, ki se nanašajo na izvedbo investicije, preverja v t.i. drugi fazi, ko je vložnea zahteva za izplačilo sredstev, toženka pogja, ali je gradbeno dovoljenje, opredeljeno v DIIP-u (iz oktobra 2011), pravilno in skladno s prostorskimi akti v postopku izdaje odločbe o pravici do sredstev (tj. prvi fazi postopka), ni bila dolžna preverjati. Toženka je med administrstivno obravnavo zahtevka za izplačilo projekta utemeljeno presojala zahtevku za izplačilo sredstev priloženo gradbeno dovoljenje, in njegova skladnost s cilji projetka iz NIP in DIIP.
Zavrnitev strankinega zahtevka za izplačilo sredstev temelji na ugotovitvi, da gradbeno dovoljenje za zgrajeni objekt zahteva spremembo namembnosti (ki bo skladna s prijavljenimi projekti). Ker se kozolec uporablja v nasprotju z veljavnim gradbenim dovoljenjem, se posledično uporablja v nasprotju z veljavnimi predpisi, kar posledično pomeni, da stranka z zahtevo za izplačilo sredstev ne more biti uspešna.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - javni razpis - nejasni pogoji - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada
Sodišče se strinja s toženko, da pogoji javnega poziva za to, da se naložba šteje za novo, niso izpolnjeni. Navedeni pogoji so namreč jasni, tako da jih ni mogoče razlagati tako, kot uveljavlja tožnik, tj. da naj bi bila naložba zaključena po tem, ko je iztekel rok za reklamacijo po vgrajeni merilno-krmilni napravi, kar je bi bilo po oddaji vloge.