ZUP člen 9, 146. ZKme-1 člen 53, 54, 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev sredstev - nepovratna sredstva - neupravičeni stroški - načelo kontradiktornosti - dejansko stanje - načelo zaslišanja
Tožena stranka je na podlagi administrativnega pregleda zahtevka za izplačilo ugotovila, da elektro dela niso vključena v popis del, ki ga je stranka priložila vlogi za dodelitev nepovratnih sredstev. Sodišče zavrača tožbene ugovore, da bi se stroški za elektro dela morati priiznati v drugi fazi odločanja, to je odločanja o zahtevku za izplačilo. Gre za stroške, ki niso bili kot upravičeni zajeti v odločbi o pravici do sredstev, kar pomeni, da z zahtevkom za izplačilo v tem delu tožeča stranka ne more uspeti.
ZUJIK člen 94, 94/5, 100, 100/1. ZUP člen 214, 214/1.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - način ocenjevanja vlog - obrazložitev odločbe - obrazložitev ocene strokovne komisije
Vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju bi moral organ konkretizirano obrazložiti. Splošna ocena, iz katere ni razvidno, na kateri kriterij se nanaša, v ničemer ne pojasni, kateri so bili vsebinski razlogi, ki so Strokovno komisijo vodil do podelitve določenega števila točk. Ob tako pomanjkljivi obrazložitvi, ki ni razdelana po posameznih kriterijih iz Javnega razpisa, iz izpodbijane odločbe ne izhaja vzročna zveza, ki bi pojasnila dodeljeno število točk.
Sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep nima razlogov o ugotovljenem dejanskem stanju, kateri razlogi in katera dejstva so bila odločilna za sprejetje odločitve. Ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče torej ne more preizkusiti ali je utemeljeno, da tožnik kot prijavitelj ni bil izbran, glede na število doseženih točk, kot tudi ne koliko točk so dosegli drugi prijavitelji, ki so bili izbrani in tudi ne ali so bila upoštevana citirana določila Javnega razpisa.
nepovratna sredstva - javni razpis - namembnost objekta - nezahteven objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom - javna korist - dejansko stanje - kršitev določb postopka - uporaba materialnega prava
Ker se torej izpolnjevanje pogojev, ki se nanašajo na izvedbo investicije, preverja v t.i. drugi fazi, ko je vložnea zahteva za izplačilo sredstev, toženka pogja, ali je gradbeno dovoljenje, opredeljeno v DIIP-u (iz oktobra 2011), pravilno in skladno s prostorskimi akti v postopku izdaje odločbe o pravici do sredstev (tj. prvi fazi postopka), ni bila dolžna preverjati. Toženka je med administrstivno obravnavo zahtevka za izplačilo projekta utemeljeno presojala zahtevku za izplačilo sredstev priloženo gradbeno dovoljenje, in njegova skladnost s cilji projetka iz NIP in DIIP.
Zavrnitev strankinega zahtevka za izplačilo sredstev temelji na ugotovitvi, da gradbeno dovoljenje za zgrajeni objekt zahteva spremembo namembnosti (ki bo skladna s prijavljenimi projekti). Ker se kozolec uporablja v nasprotju z veljavnim gradbenim dovoljenjem, se posledično uporablja v nasprotju z veljavnimi predpisi, kar posledično pomeni, da stranka z zahtevo za izplačilo sredstev ne more biti uspešna.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - javni razpis - nejasni pogoji - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada
Sodišče se strinja s toženko, da pogoji javnega poziva za to, da se naložba šteje za novo, niso izpolnjeni. Navedeni pogoji so namreč jasni, tako da jih ni mogoče razlagati tako, kot uveljavlja tožnik, tj. da naj bi bila naložba zaključena po tem, ko je iztekel rok za reklamacijo po vgrajeni merilno-krmilni napravi, kar je bi bilo po oddaji vloge.
Obvestilo vročevalca organu o tem, da je bila vročitev opravljena na podlagi fikcije iz tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, pa skladno z novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča ni javna listina, saj ZUP ne določa niti, da se táko obvestilo izda, niti ne določa pristojnosti organa ali vročevalca, da v njej potrdi določena dejstva, kar bi imelo za posledico njeno pravno naravo javne listine.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 113. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - interventni ukrepi - povračilo stroškov - osnovni kapital - pravo EU - enakost pred zakonom - zmanjšanje osnovnega kapitala - pravna praznina - pravna domneva - državna pomoč
Sodišče se glede navedenega strinja s stališči prvostopenjskega in pritožbenega organa, da določila Začasnega okvirja za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu Covid-19 niso zavezujoča za države članice EU, saj so z Začasnim okvirjem oziroma sporočilom določene le vrste in obsegi pomoči, ki jih posamezna država članica EU lahko uporabi.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 113. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - interventni ukrepi - povračilo stroškov - osnovni kapital - pravo EU - mikro družba
Sodišče zavrača tožnikove očitke o zmotno uporabljenem materialnem pravu, ker davčni organ ni upošteval točke 3.12 oziroma podtočke 87.f Začasnega okvirja, saj določila Začasnega okvirja niso zavezujoča, niti jih zakonodajalec (v zvezi z odstopanjem za mikro in mala podjetja v težavah) ni prenesel v določila ZIUOPDVE. Zavezujočo naravo mu ne daje niti 113. člen ZIUOPDVE.
ZKnj-1 člen 17, 17/1. ZPP člen 19, 23, 23/1. ZZ člen 36, 36/2.
obvestilo o neizbiri - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - stvarna pristojnost - odstop tožbe pristojnemu sodišču
V konkretnem primeru je direktorja zavoda knjižnice pristojen imenovati svet knjižnice, ki je organ zavoda in ne organ republike, občine ali mesta, je za vsa vprašanja v zvezi s postopkom izbire kandidatov pristojno delovno sodišče in ne upravno sodišče. Takšen je bil tudi pouk v izpodbijanem obvestilu neizbranim kandidatom.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe - točkovanje vloge
Iz razlogov za dodeljeno število točko po posameznih kriterijih ni razvidno, katere so tiste dejanske okoliščine, ki ne zadostijo kriterijem, oziroma če so in kako so upoštevane posamezne aktivnosti in dosežki, ki jih tožeča stranka navaja v priajvi. Presoditi tudi ni mogoče ugovora, ki se nanaša na predložena priporočila in ki jih strokovna komisija oceni kot zadržana oziroma takšna, ki ne omenjajo delovne stanovitnosti in kar po navedbah v tožbi ne ustreza vsebini omenjenih listin. Kar vse po presoji sodišča pmeni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe glede doseženega števila točk po posameznih kriterijih, in s tem v bistvenem pomanjkljiva, in je zato podana bistvena kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo odločbe.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogodba o leasingu - sklenitev pogodbe - čas sklenitve pogodbe - odvzem pravice - zavrnitev tožbe
Tožnica je s sklenitvijo zavezujočega dogovora 9. 4. 2019 za nakup vozila, kar je pred oddajo vloge za dodelitev pravice do nepovratne finančne pomoči, kršila določbe javnega poziva, ki je med drugim določal tudi, da pred oddajo vloge ne sme biti sklenjen noben zavezujoč dogovor (plačan avans, podpisana pogodba o leasingu ipd.). Tako tožnica ni upravičena do nepovratne finančne spodbude in ji je bila zato upravičeno izdana odločba o odvzemu pravice.
Pogodba je sklenjena, ko se stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah pogodbe, to pa je bilo v obravnavani zadevi dne 29. 9. 2020, ko se je tudi tožnica strinjala z nabavnimi pogoji trgovca o prodaji vozila in pogodbo s takimi pogoji podpisala. Namreč, kolikor bi bila pogodba z dne 29. 9. 2020 dejansko podpisana 1. 10. 2020, bi imela klavzule o komercialnih popustih, kot različica pogodbe z dne 1. 10. 2020. Ker pa je bila podpisana 29. 9. 2020, potrebe po tem ni bilo, saj so bili popusti vezani na datum 30. 9. 2020.
Omejenost odgovorov z največjim številom znakov in vnaprej določeno velikostjo pisave kaže na to, da vloge ni mogoče poljubno širiti. Omejitve so bile vnaprej znane in so veljale za vse prijavitelje, torej tudi za tožnika. Če bi toženec tožnika obravnaval drugače (mu npr. omogočil, da poda svoja pojasnila izven predpisanih obrazcev), bi s tem kršil Javni razpis in bi mu bilo mogoče ravno zaradi takega ravnanja očitati arbitrarnost in samovoljo pri ocenjevanju.
Ocenjevanje vlog, prispelih na Javni razpis, je v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki ustreznega področja, kar med strankama v tem upravnem sporu ni sporno. Sodišče tako presoja le, ali je ocena ustrezno utemeljena in ali so bila pri tem na podlagi dejanskega stanja, navedenega v vlogi, upoštevana vsa ključna dejstva, kot jih določa Javni razpis, ter ali so bila upoštevana merila - kriteriji iz Javnega razpisa ter pravila postopka.
ZSRR-2 člen 10, 10/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazloženost - neenaka obravnava
Ker je sodišče ugotovilo neenako obravnavo tožnikove vloge v postopku Javnega razpisa že v zvezi z merilom „Predmet postopka“, se v presojo vprašanja (ne)enakosti obravnave po ostalih meril niti ni spuščalo, saj so že ugotovljene kršitve narekovale ugoditev tožbi.
Pojmov vodilnega delavca iz 74. člena ZDR-1 in vodilnega oziroma vodstvenega delovnega mesta ni mogoče enačiti. Delovne izkušnje na vodstvenem ali vodilnem mestu so namreč širše in so pomembne z vidika vodstvenih izkušenj kandidatov, ki se prijavijo na javni razpis. Izmena predstavlja eno od organizacijskih enot javnega zavoda, kar posledično pomeni, da vodja izmene vodi takšno enoto in da so mu neposredno podrejeni drugi (12 gasilcev v izmeni) zaposleni, kar ga kvalificira kot vodstvenega delavca.
javni natečaj - javni uslužbenec - neizbira kandidata - instrukcijski rok - obvestilo o neizbiri - kriteriji za izbiro - ocenjevanje
Ni mogoče šteti, da zaradi prekoračitve določenega roka za izdajo sklepa o izbiri ni možno doseči namena javnega natečaja, saj bi to vodilo v nelogično razlago, da zgolj zaradi poteka tega roka izbrani kandidat ni najbolj strokovno usposobljen. Sporni rokje tudi po presoji sodišča, tako kot to izpostavlja že toženka, lahko le instrukcijski, zaradi česar njegova prekoračitev v obravnavani zadevi ni povzročila nezakonitosti izpodbijanega sklepa.
Tožnica osporava, da ji ni bilo dano dovolj časa za pripravo na preverjanje, vendar ne zatrjuje, da bi bilo pri tem prekršeno kakšno procesno pravilo, niti pravzaprav ne opredeli, kolikšen čas pa bi po njenem mnenju bil primeren.
V postopku samega ocenjevanja je lahko predmet presoje zgolj pravilnost postopka ocenjevanja in pa presoja, ali ocenjevanje ni arbitrarno oziroma očitno nerazumno, česar pa tožnica ne zatrjuje.
Določb 88. in 91. člena ZZUOOP po prepričanju sodišča ni mogoče razlagati na način, za katerega se zavzema tožnica. Bistvo in namen obravnavane izredne pomoči je v tem, da se subjektom, ki so se s težavami soočili ali vanje zašli zaradi izbruha epidemije COVID-19, povrne izpad dohodka zaradi nezmožnosti opravljanja dejavnosti oziroma zmanjšanega obsega poslovanja. Tožnica, ki je svojo dejavnost registrirala šele dne 1. 9. 2020, takšnega izpada dohodka ni mogla imeti in je zato tožena stranka upravičeno sledila njenemu predlogu za vrnitev prejete pomoči.
Tožnik ima prav, da bi lahko v primeru, kot je obravnavani, ogled tožnikovih stanovanjskih razmer pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja, tj. kakšne so dejansko tožnikove bivanjske razmere, ko na eni strani tožnik zatrjuje, da bo v kratkem (oziroma je) brez bivalnih prostorov, na drugi strani pa toženka meni, da tožnik živi pri prijateljih in na tej podlagi oceni tožnikove stanovanjske razmere ter dodeli temu merilu ustrezno število točk.
Glede na to, da je tožeča stranka ustrezno korigirala in izkazala relevantno število zaposlenih, ni mogoče pritrditi toženi stranki, da gre za neverodostojne podatke, niti da iz vloge ni razviden namen, cilji in način izvedbe projekta, zato pogoji za zavrnitev vloge tožeče stranke po točki 6 razpisne dokumentacije niso podani.
ZJF člen 106i, 106i/2, 106i/2-4. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 5, 11.
Sodišče pritrjuje tožniku, da je tožena stranka kršila 5. in 11. člen Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog s tem, ko je pri podmerilu 1.6. dodala oceno 3, čeprav so bile v razpisni dokumentaciji predvidene zgolj ocene 0, 2 in 5, pri čemer gre za takšno kršitev, ki bi, ob majhnih razlikah, lahko vplivala na končni izid javnega razpisa. Spreminjanje kriterijev ocenjevanja meril iz razpisne dokumentacije v nasprotju z javnim razpisom in brez predhodne najave prijaviteljem (z možnostjo ustrezne dopolnitve projekta glede na nov kriterij za ocenjevanje merila) je že samo takšna kršitev 5. člena Uredbe, s katero se je lahko vplivalo na končni izbor, zaradi česar predstavlja bistveno kršitev postopka.