Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da toženka prek spleta ni pridobivala celovitih informacij v zvezi z vsemi delovnimi izkušnjami, ki izhajajo iz predloženega življenjepisa predlagane koordinatorke projekta, pač pa se je zadovoljila z informacijami iz zgolj specifičnih virov (spletnih socialnih omrežij LinkedIn in Facebook), neizkazane zanesljivosti, ki so vse usmerjene izključno v potrditev toženkinega stališča o tem, da zahtevane dvo- ali večletne neprekinjene delovne izkušnje predlagane koordinatorke niso izkazane. Kljub temu, da je toženka dejstva in okoliščine s tem v zvezi ugotavljala izven vsebine predložene prijave, tožnici obenem ni zagotovila možnosti, da bi se glede teh lahko pred izdajo izpodbijanega sklepa kakorkoli izjavila. Toženka je po presoji sodišča s tem kršila temeljno načelo materialne resnice ter načelo zaslišanja stranke (8. in 9. člen ZUP). V postopku je tako prišlo do bistvene kršitve pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, dejansko stanje pa je bilo nepopolno ugotovljeno.
Kdor je udeležen v postopku kot uradna oseba, ne more biti priča. Uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil. O dejanjih, ki jih uradna oseba opravi v tej vlogi, ne more izpovedovati kot priča (v nobeni fazi postopka), so pa njeno postopanje in opravljena dejanja lahko predmet pravnih sredstev. Po obrazloženem je sodišče dokazni predlog z zaslišanjem članov komisije kot prič kot nedopusten zavrnilo.
Prvostopenjski organ je po ugotovitvi, da tožnica izkazuje delež zagotovljenih sredstev v višini 60,04%, navedenemu navodilu sledil in matematično izračunal, koliko točk bi po vsaki od zgoraj navedenih razlag pripadalo tožničinem projektu in tožnici dodelil točke po zanjo najugodnejšem izračunu. Takšna razlaga po presoji sodišča zadošča, da lahko tožnica preveri pravilnost izračuna, ki je (matematično) objektiviziran. Taki obrazložitvi pa tožnica konkretizirano niti ne nasprotuje, v smislu, da je izračun napačen.
Ob tem, ko so v listinah, ki so sestavni del prijave, navedene različne vrednosti povečanja dodane vrednosti, se je toženka v svoji obrazložitvi sklicevala zgolj na podatke v listini "Finančna priloga k poslovnemu načrtu za leto 2021", iz katere izhajajo manj ugodni podatki za tožnika, in zaključila, da povečanje dodane vrednosti na zaposlenega znaša 3,35 %. Pri tem ni pojasnila, iz katerih razlogov ni upoštevala listin, v katerih je navedena dodana vrednost na zaposlenega višja (7,06 %).
V upravnem sporu je med strankama sporno, ali je tožena stranka pravilno in zakonito zavrnila vlogo tožeče stranke za pridobitev nepovratne finančne spodbude za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske hiše, ki je bila predmet Javnega poziva. Vgradnja nove kurilne naprave se v skladu s pogoji Javnega poziva dokazuje z računom in dokazilom o njegovem plačilu. Izdan račun in njegovo plačilo je dokazna listina o dejansko opravljeni storitvi, zato mora tožena stranka obrazložiti, čemu tega dokazila ni štela kot verodostojnega pri dokazovanju navedb, da je bila kurilna naprava demontirana in znova vgrajena v skladu z zahtevami Javnega poziva.
Ker prijavitelj ne izpolnjuje pogoja javnega razpisa, tj. ne odgovarja definiciji nevladne organizacije, je bila njegova prijava pravilno zavrnjena. Študentska organizacija, ki je organizacijska oblika študentske organizacije Slovenije, je pravna oseba javnega prava, torej ne nevladna organizacija, ki mora izpolnjevati tudi pogoj, da je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v RS.
V primeru javnih razpisov gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, na strani tožene stranke pa je, da oceni prejete vloge ter svojo odločitev obrazloži tako, da jo je mogoče preizkusiti. Z vsebino mnenja o razlagi glede izpolnjevanja enega od pogojev razpisa tožena stranka ni bila dolžna tožeče stranke seznaniti pred izdajo izpodbijane odločbe v smislu določbe 9. člena ZUP.
Pri odločanju o dodelitvi sredstev na javnem razpisu bi morala tožena stranka, ki je sama vpogledovala v spletne strani in javne registre, pred odločitvijo o vlogi tožeče stranke z zbranimi dokazi in svojimi ugotovitvami obvestiti tožečo stranko, ker ji to narekuje smiselna uporaba temeljnih načel ZUP. Načelo zaslišanja stranke oziroma pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je namreč eno izmed temeljnih načel upravnega postopka.