sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - rok za opravo dejanja - podaljšanje roka - odločitev o prošnji za podaljšanje roka
Toženka o pravočasni prošnji za podaljšanje roka ni odločila s sklepom, niti ni tožnice v drugi pisni komunikaciji, ki bi po vsebini nadomestila sklep, seznanila s posledicami predložitve izjave po določenem datumu (iz razloga prenehanja izplačevanja upravičenih stroškov z zaključkom leta 2014), kar bi bilo mogoče razlagati kot strinjanje, da do tega datuma predloži izjavo.
Za dokazilo o finančni pokritosti naložbe ne zadošča, da investitor zgolj prikaže finančne vire naložbe, temveč mora dokazati, da ima potrebna sredstva tudi že v celoti zagotovljena.
Gradbeno dovoljenje, ki je bilo priloženo vlogi, ni imelo oznake pravnomočnosti, ni imelo žiga, niti priloženega potrdila o pravnomočnosti in se tudi ni glasilo na tožnika. Tako je bila tožnikova vloga v fazi predhodnega preizkusa formalne popolnosti vloge že zaradi povedanega z izpodbijanim sklepom pravilno zavržena.
Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 5, 9, 13, 14, 18, 18/1, 21, 21a, 21b.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merilo za ocenjevanje programov - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Izpodbijana odločitev je nepopolna in pomanjkljiva, saj iz nje ni razvidno, če je in kako je potekalo medsebojno dogovarjanje iz 18. člena Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO in zato ni mogoče presoditi, ali je bil postopek odločanja voden pravilno. Prav tako sodišče ugotavlja, da tožena stranka kljub pozivu sodišču v predmetni zadevi ni predložila vseh upravnih spisov, iz katerih bi bilo razvidno, kako je postopek potekal. Že iz navedenih razlogov je treba izpodbijani sklep odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponoven postopek.
Splošni pogoji za poslovanje Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije člen 11.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - izpolnjevanje razpisnih pogojev - povprečna ocena
Javni razpis je v 5. točki določal razpisne pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za uvrstitev kandidata v nadaljnji postopek za izbor. Med drugim je bil v točki 5.19 javnega razpisa določen tudi razpisni pogoj, da mora kandidat pod točko A javnega razpisa dosegati povprečno oceno glede na točko 7.1. javnega razpisa – Uspeh, vsaj 4,1. Skupna povprečna ocena tožnika je znašala 3,2564. Tako povprečna ocena tožnika ni dosegla razpisnega pogoja iz točke 5.19 javnega razpisa (povprečne ocene 4,1). Povprečna ocena v višini 4,1 za dijake pa je bila nesporno kot razpisni pogoj za uvrstitev v izbirni postopek navedena v javnem razpisu ter so bili z njo vsi kandidati tudi seznanjeni.
ZKme-1 člen 56. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014 člen 26.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - ekološko kmetovanje - upravičene površine kmetijskih zemljišč
Če je bil zapisnik popravljan zaradi potrebe po ponovitvi postopka kontrole, kot izhaja iz pripomb kontrolorja na drugem zapisniku, bi iz njega moralo biti eksplicitno razvidno, kdaj je bila naknadna kontrola izvršena, ali je bila tožnica prisotna ter ali je bila s spremenjenimi ugotovitvami v zapisniku seznanjena.
Javni razpis P4-sofinanciranje nove tehnološke opreme (Slovenski podjetniški sklad).
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - presoja strokovne ocene komisije - obrazložitev odločbe - pripisano število točk
V zadevah javnih razpisov je presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. Število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve upravnega akta, je rezultat ocene strokovne komisije, strokovne ocene pa sodišče ne more strokovno presojati, saj za to ni usposobljeno, v upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
Sodišče se v strokovno tehnična vprašanja ne sme spuščati, ker ni strokovno usposobljeno, ampak lahko ocenjuje le ustreznost obrazložitve. V tem smislu pa je bil izpodbijani sklep v ponovljenem postopku dovolj podrobno obrazložen, da se ga da preizkusiti.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - za odločanje relevanten predpis - načelo zakonitosti
Toženo stranko pri uporabi materialnih predpisov pri odločanju veže načelo zakonitosti, določeno v prvem odstavku 6. člena ZUP. V skladu s tem načelom je upravni organ dolžan upoštevati predpis, veljaven v času odločanja, in ne predpis, veljaven v času vložitve vloge.
Tožena stranka je vlogo tožnika pravilno s sklepom zavrgla na podlagi 12.1 točke javnega poziva, saj tožnik v danem roku svoje formalno nepopolne vloge ni dopolnil v skladu s pravilnim pozivom tožene stranke na dopolnitev vloge. Odločitev je tudi skladna z določbo drugega odstavka 67. člena ZUP, na podlagi katerega se nepopolna ali nerazumljiva vloga, v primeru, če stranka pomanjkljivosti na zahtevo organa v danem roku ne odpravi, zavrže.
ZLPLS člen 14. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za sofinanciranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 31.
Prijavljeni programi na javni razpis se vrednotijo na podlagi meril, določenih v 31. členu Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Na podlagi tretjega odstavka 31. člena Pravilnika imajo pri izboru programov založništva v športu prednost programi z boljšimi možnostmi uresničevanja javnega interesa na področju športa in programi z boljšimi možnostmi uspešne realizacije glede na pripravljena gradiva oziroma lansko porabo sredstev in programi, ki so ozko povezani s športom. Pri vrednotenju možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom je prvostopenjski organ upošteval predvsem vsebinski vidik programa (pojavna oblika športa), predmet programa (zvrst založništva), uporabnost programa v športni praksi in pomen športne panoge z vidika nacionalnega modela vrednotenja športnih panog.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni program“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015.
Iz besedila javnega poziva jasno izhaja, da morata biti izpolnjena kumulativno, torej hkratno oba pogoja in sicer mora imeti projekt regionalni pomen oz. mora izboljšati stanje okolja in hkrati tudi imeti vpliv na ustvarjanje delovnih mest. Tako je, glede na navedeno besedilo javnega poziva, ki določa pogoje za kandidiranje na predmetnem javnem pozivu, ugovor tožnika, da je dovolj, da izpolni enega od pogojev, neutemeljen.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Sodišče izpodbijanega sklepa glede pravočasnosti uvedbe obnove postopka v zvezi z obema okoliščinama obnovitvenega razloga (nepravilnega vnosa zaporedne številke za leto 2020 v predhodno pripravljen obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ in glede dvojnega financiranja) ne more preizkusiti. To pa je glede na sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 265/2013 predpogoj, da sodišče sploh lahko presoja obstoj (teh dveh) okoliščin obnovitvenega razloga.
Ni sporno, da tožnik k vlogi ni predložil vseh dokazil, prav tako ni sporno, da ga je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije pozval k dopolnitvi vloge in ga v tem pozivu tudi opozoril, da bo v primeru, če v določenem roku vloge ne bo dopolnil, vlogo zavrgel kot nepopolno. Ker tožnik vloge v postavljenem roku ni dopolnil glede višine letne šolnine, ki mora biti razvidna iz uradnega potrdila izobraževalne ustanove v tujini, je prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom vlogo tožnikovo vlogo pravilno zavrgel na podlagi 67. člena ZUP.
Pri določitvi konkretnega števila točk po posameznem merilu je sodišče zadržano. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene. To izhaja tudi iz sodne prakse.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka - novo dejstvo - subjektivni rok
V konkretni zadevi naj bi novo dejstvo, ki je razlog za obnovo postopka, predstavljalo dejstvo, da trener, ki naj bi bil v letu 2013 zaposlen pri tožniku in na račun katerega naj bi se tožniku sofinancirala sredstva, ni od 8. 4. 2013 več zaposlen pri tožniku. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, kdaj in na podlagi česa naj bi upravni organ ugotovil navedeno novo dejstvo. S tem pa posledično tudi ni mogoče preizkusiti formalnih pogojev za izdajo izpodbijanega sklepa, torej ali je bil postopek obnovljen v okviru predpisanega roka (subjektivni rok enega meseca).
V postopkih javnega razpisa je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Enakost obravnavanja pomeni nearbitrarno uporabo prava, kar vključuje tudi pravico do obrazložitve odločbe. To jamstvo pa je lahko učinkovito le, če je odločba obrazložena na način, ki omogoča presojanje njene pravilnosti. To velja tudi za postopke, kakršen je obravnavani, ko gre za javnopravno stvar, kjer se v skladu s 4. členom ZUP upravni postopek smiselno uporablja.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Tožnica v tožbi ne navaja, koliko točk konkretno bi ji po njenem mnenju morala po posamezni točkovalni postavki priznati toženka. Prav tako tudi ne navaja določno, da bi ji bilo priznano premajhno doseženo število točk po katerikoli posamezni točkovalni postavki, niti ne izpodbija po posameznih postavkah konkretno prejetega števila točk. Pač pa posplošeno opisuje kot neprimerne oziroma utesnjujoče svoje stanovanjske razmere v sedanjem stanovanju, za kar je prejela 10 točk, kar je med stranka nesporno in tega tožnica konkretno niti ne izpodbija v tožbi. Dodatno je tožnica glede na tedaj izkazane zdravstvene težave svoje družine prejela 80 točko po postavki „II. Socialne in zdravstvene razmere - Kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok“ (točka 7.1.) in tudi v tej zvezi tožnica konkretno ne izpodbija doseženega števila točk, niti določno ne navaja, koliko točk bi ji konkretno še šlo, pa ji ne bi bile priznane s strani toženke.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - poraba sredstev - sklep o ustavitvi postopka - ustavitev postopka po uradni dolžnosti - prekratek rok
Z izpodbijanim sklepom je Eko sklad po uradni dolžnosti ustavil postopek dodelitve pravice do nepovratne finančne pomoči tožniku za nakup okolju prijaznejših težkih tovornih vozil in avtobusov. Sodišče je sklep presojalo v upravnem sporu glede na določbo drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
Iz določb konkretnega javnega razpisa sledi, da se uporablja postopek, ki ga določata ZVO-1 in ZUP, kolikor ZVO-1 ne določa drugače. Iz teh določb pa ne izhaja, da bi se postopek v primerih, kot je obravnavani, ustavil. Kaj takega ne določa niti sam javni razpis. Zato je vprašljiv sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti. Ker je bil upravni postopek začet na podlagi vloge tožnika, bi toženka, če se je že želela sklicevati na četrti odstavek 135. člena ZUP, morala tožniku dati vsaj priložnost, da se izjavi, ali zahteva, da se postopek glede na ugotovljeno dejansko stanje nadaljuje.
Utemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na kratek rok, kot je bil določen v javnem razpisu, kar je tudi v nasprotju s samimi določbami razpisa, ki določa, da bodo vlagatelji nepopolne vloge morali dopolniti v 8 dneh. Tudi ob upoštevanju določb ZUP je taka ureditev v razpisu netransparentna in povečuje možnost arbitriranja pri odločanju, zato je vprašljivo tudi varovanje ustavnih pravic vlagateljev (2. in 14. člen Ustave RS).
javni razpis - ukrep aktivne politike zaposlovanja - pogoji za subvencioniranje - brezposelna oseba že vključena v ukrep aktivne politike zaposlovanja
Če je brezposelna oseba pri istem delodajalcu že bila vključena v enega izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja, katerega namen je povečanje zaposlitvene možnosti, pa je delodajalec ni zaposlil, izvajanje drugega ukrepa z istim ciljem pri istem delodajalcu sploh ne bi bilo v skladu z zakonsko opredeljenim namenom teh ukrepov. Zato so neutemeljeni tudi tožničini očitki o posegu v njena „legitimna pričakovanja“ in v načelo pravne varnosti.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ operativnega programa krepitve regionalnih razvojih potencialov 2007 - 2013 za obdobje 2013 - 2015 poglavje 12.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razvoj regij - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - časovna lista prejetih vlog
Iz javnega poziva izhaja, da bodo vloge, ki bodo pozvane k formalni dopolnitvi, na časovno listo formalno popolnih vlog uvrščene glede na poštni žig ali kopijo enako računu (datum, ura in minuta oddaje formalne dopolnitve, ob pogoju, da bo po dopolnitvi vloga formalno popolna). Ker v zadevi ni sporno, da je tožnica z dopolnitvijo vloge 19. 5. 2014 odpravila formalno nepopolnost vloge, je tožena stranka pravilno štela, da je bila formalno popolna vloga pri izvajalcu poštnih storitev oddana 19. 5. 2014, ob 9:08 uri in je zaradi uvrstitve na časovno listo formalno popolnih vlog zasedla 16 mesto. Posledica te uvrstitve pa je tudi pravilna ugotovitev tožene stranke, da so bila sredstva, ki so bila razdeljena na časovni listi formalno popolnih vlog vlagateljem uvrščenih pred tožnico, porabljena, zato tožnica s svojo vlogo ni bila upravičena do sofinanciranja.