sofinanciranje iz javnih sredstev - uvrstitev na časovno listo - popolna vloga - soglasje ministrstva
Ker imajo skladno z javnim pozivom prednost pri dodelitvi sredstev vsebinsko in formalno popolne vloge po vrstnem redu oddaje formalno popolnih vlog (časovna lista formalno popolnih vlog), lahko stranka v upravnem sporu uveljavlja tudi ugovore, ki se nanašajo uvrstitev vlog drugih prijaviteljev na časovno listo popolnih vlog, kot tudi na vsebinsko ustreznost vlog, ki so bile na časovno lestvico formalno popolnih vlog uvrščene pred njo. Tovrstnih ugovorov pa brez vpogleda v upravne spise, ki se nanašajo na druge prijavitelje, ni mogoče učinkovito uveljavljati.
Tožena stranka je pri presoji popolnosti vlog drugih prijaviteljev upoštevala soglasja MIZŠ, izdana pred objavo javnega poziva in torej soglasja, ki so bila izdana brez vsakršne pravne podlage. Takšna soglasja so po presoji sodišča nezakonita in jih pri presoji izpolnjevanja formalnih in vsebinskih pogojev za dodelitev sredstev že zato ni dopustno upoštevati. Njihovo neupoštevnost terja tudi zahteva po enakem obravnavanju prijaviteljev v postopku javnega poziva.
ZUP člen 9, 214. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 8.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - vračilo dodeljenih sredstev - višja sila - obrazložitev odločbe - dokazna ocena - načelo zaslišanja stranke
Niti prvostopenjska niti drugostopenjska odločba nista zadovoljivo pojasnili razlik med zapisnikoma, drugostopenjska odločba tudi ne utemeljenega razloga, zakaj drugega zapisnika, ki je za tožečo stranko bolj ugoden, ni upoštevala. To pomeni, da je obrazložitev nepopolna in je v tem obsegu ni mogoče preizkusiti. Poleg tega sodišče meni, da gre pritrditi ugotovitvi tožeče stranke, da sta tako prvostopenjska kot tudi drugostopenjska odločba le nizanje zakonskih določb in zbranih dokazov, ne da bi bilo ugotovljeno dejansko stanje in ta ugotovitev podprta z dokazi, sprejeta odločitev pa utemeljena z razlogi za to odločitev (dokazna ocena).
Za stranko pomeni spoštovanje načela zaslišanja stranke procesno pravico, ki se ji lahko omeji le v primerih, ki jih posebej določa zakon, pa še to le takrat, ko je takšna omejitev ustavno dopustna. Uresničitev načela zaslišanja strank zahteva aktivno ravnanje uradne osebe, ki vodi postopek, da stranko seznani z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne z odločitev in ji obenem da možnost, da se o tem izjavi.
Tožena stranka je sicer tožečo stranko seznanila z dejstvi in okoliščinami, ki jih je ugotovila, vendar je ni seznanila na kakšen način se lahko o njih izjavi, pač pa jo le pozvala, naj sporoči svoje stališče (torej mnenje), kar pa je vsebinsko povsem nekaj drugega.
javni razpis - imenovanje svetovalca za begunce - pogoji za imenovanje - starost kandidata
Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati svetovalci za begunce so določeni v petem odstavku 13. člena ZMZ. Eden izmed taksativno določenih pogojev je v šesti alineji petega odstavka 13. člena ZMZ določen pogoj, da mora biti kandidat za svetovalca za begunce ob prijavi (na javni razpis) mlajši od 70 let. Ker tožnik v času prijave na predmetni javni razpis ni bil mlajši od 70 let, ni izpolnil zakonskih pogojev za imenovanje za svetovalca za begunce.
Javni razpis za sofinanciranje programov in/ali projektov v MOL v letu 2015 s področja podpornih storitev v vzgoji in izobraževanju ter prostem času otrok točka VIII, X.
Finančni načrt tožnika je nejasen, saj v vlogi ni bilo navedeno, za kakšno obliko dela gre pri posameznih izvajalcih programa. Navedeno je bilo, da tožnik nima zaposlenih in da ni izplačil preko avtorskih pogodb ali študentskih napotnic, hkrati pa je tožnik navedel toženo stranko kot sofinancerja stroškov dela. Predmetni projekt ni imel jasno in natančno izdelanega finančnega načrta, zato je bila tožnikova vloga zavrnjena.
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 138, 146, 146/1, 146/3, 146/4, 210, 214. ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS v letih 2007-2013 člen 102, 107.
upravni spor - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka v postopku - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe - sofinanciranje iz javnih sredstev
Drugotožeča stranka ni bila stranka postopka, saj je v upravni zadevi sodelovala le kot pooblaščenec prvotožeče stranke. Tako kot drugotožeča stranka tudi tretjetožeča stranka ni bila stranka v postopku, saj je v postopku sodelovala le C.
Tožena stranka se sicer v uvodu izpodbijane odločbe sklicuje na 102. in 107. člen Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS v letih 2007-2013, vendar brez tolmačenja teh določb in ostalih predpisov ter brez pravne presoje in sklepanja, ki bi na ugotovljeno dejansko stanje opravičevali izpodbijano odločitev. Ker tožeči stranki pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo omogočeno, da se izreče o ugotovljenih, vendar za prvotožečo stranko spornih dejstvih in okoliščinah, ter zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe, ki ne omogoča njenega preizkusa, sodišče ugotavlja, da že navedene kršitve v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe in pomanjkljivo obrazložena odločba pomenijo tako bistveno kršitev pravil postopka (člen 146 in 214 ZUP), zaradi katere je bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti.
Javni razpis iz naslova ukrepa 322: Obnova in razvoj vasi (Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013) točka IV, V, VII, XI. ZJN-2 člen 37, 37/9. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januar 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - nepredvidena dela - izvršitev pravil o javnem naročanju - priglasitev stroškov
Povsem mogoče je, da se je pri izvedbi projekta tožeča stranka srečala z nepredvidenimi deli, vendar pa o njih tožene stranke ni seznanila v roku desetih dni, kot je bila to zavezana storiti po pogojih javnega razpisa, kar pomeni, da je odločitev tožene stranke, da teh stroškov tožeči stranki ne prizna, utemeljena.
Javni razpis je v 2. podtočki V. točke določal, da mora biti naložba zaključena celota. To pomeni, da bi morala obnovo vaških domov, pa četudi so se ti nahajali v različnih krajevnih skupnosti, tožeča stranka šteti za zaključeno celoto in zato v primerih, ko so, kot zatrjuje, krajevne skupnosti same vodile postopke naročanja, kot vrednost posameznih naročil upoštevati vrednost celotnega projekta in ne le tistega dela, ki je odpadel na posamezno krajevno skupnost, s tem pa tudi upoštevati pravila ZJN-2.
Po določbi devetega odstavka 37. člena ZJN-2 je sklicevanje na blagovne znamke predmeta naročila dopustno le takrat, ko predmeta ni mogoče opisani na drugačen način, v razpisu pa se dodata besedi „ali enakovredni“. Tega tožeča stranka v razpisih ni upoštevala in zato do teh stroškov ni upravičena.
Tožena stranka je tista, ki ji je bila odobrena pravica do sredstev in je zato odgovorna za pravilnost priglasitve nastalih stroškov, morebitni prenos nalog na druge (torej krajevne skupnosti) brez vednosti in odobritve tožene stranke pa je okoliščina, ki na to odgovornost ne vpliva.
Sklep prvostopenjskega organa je obrazložen zelo skopo, vendar to pomanjkljivost odpravlja obrazložitev sklepa drugostopenjskega organa, ki je po presoji sodišča zadostna.
ZUTD člen 1, 28, 47. Javno povabilo za izvajanje programov javnih del za leto 2015 (ZJF, ZIPRS) točka 5.
sofinanciranje iz javnih sredstev - program aktivne politike zaposlovanja - javno povabilo - pogoji javnega povabila - rok za predložitev ponudb - načelo transparentnosti
Tožena stranka je vse informacije sproti objavljala na svoji spletni strani, torej je ravnala na način, kot ga določa ZUTD za javna povabila. Tožeča stranka je menila, da je bil rok za prijavo prekratek. Taka navedba bi bila lahko utemeljena, če bi imeli prijavitelji na razpolago le en dan za pripravo svojih ponudb, vendar pa je dejstvo, da je bil razpis objavljen že dne 25. 11. 2014. Res je sicer, da je bil ta razpis dne 3. 12. 2014 razveljavljen in nato naslednjega dne objavljen nov razpis, vendar pa je bil novi razpis vsebinsko popolnoma enak prvemu razpisu in se tudi v celoti skliceval nanj. Vsebina razpisa se ni v ničemer spremenila, pač pa je bil spremenjen le način oddaje ponudb. Dodatno so morali ponudniki zagotoviti le izpolnitev tipske ovojnice ter predložitev ponudbe s podpisi odgovornih oseb.
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni razumljivo utemeljila neupravičenost posamičnih stroškov, predvsem stroškov nabave igral in stroškov izgradnje otroškega igrišča, tako da se izpodbijana odločba v tem delu sploh ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožena stranka namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja le višino neupravičenega stroška, ne da bi navedla, kako ga je izračunala ter ocenila dokaze, na podlagi katerih je prišla do konkretnega zaključka. Tožena stranka je sicer v odgovoru na tožbo podala obrazložitev, ki pa upoštevaje ustaljeno sodno prakso ne more sanirati že navedenih bistvenih kršitev pravil postopka pred izdajo izpodbijane odločbe.
ZKme-1 člen 156. ZUP člen 138, 146, 210, 214. Uredba Komisije EU št. 65/2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 25, 29, 30, 30/1, 30/3, 30/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - znižanja in izključitve - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj tožena stranka ni izvedla predlaganih dokazov, s katerimi bi lahko tožeča stranka dokazala, da ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska (četrti odstavek 30. člena Uredbe Komisije EU št. 65/2011). Ni pa tudi navedla pravnih podlag, iz katerih izhaja odgovornost tožeče stranke za vključitev neupravičenega zneska. Pomanjkljivo obrazložena odločba pa pomeni takšno bistveno kršitev pravil postopka (člen 214 ZUP), zaradi katere je bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilo sredstev - zahteva za izplačilo sredstev
V objektu, ki je predmet investicije, se je opravlja dejavnost, ki ni v skladu z ukrepom 311 oziroma z odločbo o pravici do sredstev. Zato je upravni organ na podlagi 56. člena ZKme-1 tožnikov zahtevek za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev, utemeljeno zavrnil.
EZ-1 člen 347, 347/3, 374, 374/1. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 9/1, 9/3, 16, 16/2, 16/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - prenosljivost pravice do podpore - singularni pravni naslednik - sprememba lastništva - pretežno nova proizvodna naprava
S pridobitvijo lastninske pravice na proizvodni napravi je novi lastnik legitimiran za vložitev zahteve za dodelitev podpore. Odločanje o utemeljenosti zahteve pa je predmet novega upravnega postopka, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev iz tretjega odstavka 16. člena Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Materialni predpis, prenosljivosti pravice do podpore ne dopušča. Gre za pravico na področju javnega prava, s katero ni mogoče prosto razpolagati, zato pogodbeni prenos pravice do podpore, kot bi ga želela tožeča stranka ni mogoč. V novem postopku začetem na podlagi vloge novega upravičenca se zato ugotavlja, ali gre za napravo, ki je nova ali pretežno nova ter starost proizvodne naprave, od katere je odvisen čas prejemanja podpore. Gre torej za novo odločitev o dodelitvi podpore na podlagi dejstev, ki se ugotavljajo po stanju v času odločanja o dodelitvi podpore, v novem postopku.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013 člen 120, 120/1. Uredba sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 71, 71/1, 71/3.
javni razpis - program razvoja podeželja - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - prevzem obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev - načelo supremacije prava skupnosti - načelo neposredne uporabnosti prava skupnosti
Tožena stranka je napačno izhajala zgolj iz jezikovne razlage besedila prvega odstavka 120. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013, kjer je izbor izvajalca oziroma dobavitelja res naveden kot eden primerov, ko naj bi vlagatelj sprejel obveznost na račun morebitnih dodeljenih sredstev. Po mnenju sodišča je treba izhajati iz tega, kaj je namen določila prvega odstavka 120. člena citirane uredbe. To določilo izrecno določa, da vlagatelj ne sme začeti z deli pred datumom začetka upravičenosti stroškov in to ni sporno. Nadalje je namen tega določila tudi v tem, da vlagatelj ne sme prevzeti obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev. To, ali je vlagatelj s tem, ko je izvajalca izbral pred začetkom datuma upravičenosti, že sprejel tudi obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev, pa je treba razlagati glede na okoliščine vsakega posameznega primera.
Izbor izvajalca pred začetkom datuma upravičenosti je treba upoštevati kot razlog za zavrnitev vloge v tistih primerih, ko tak izbor tudi dejansko pomeni prevzem obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev.
Utemeljen je očitek, da nacionalna uredba, na katerih temelji izpodbijana odločba, določa strožje pogoje kot pa Uredba Sveta (ES) številka 1698/2005 z dne 20. septembra 2005. Tretji odstavek 71. člena navedene Uredbe namreč, čeprav določa, da se pravila o upravičenosti določijo na nacionalni ravni, ne daje podlage za to, da bi se lahko na nacionalni ravni določili tudi strožji pogoji, kot so določeni v prvem odstavku 71. člena te uredbe. Glede na to, da je ta uredba v celoti zavezujoča in da se neposredno uporablja v vseh državah članicah, bi morala tožena stranka ob ugotovljenem neskladju nacionalnih predpisov z navedeno uredbo pri odločanju v obravnavani zadevi uporabiti relevantne določbe Uredbe Sveta (ES) 1698/2005.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - zaprta finančna konstrukcija - lastna udeležba - sofinanciranje iz drugih virov
Iz javnega razpisa izhaja, da mora imeti prijavljeni projekt zaprto finančno konstrukcijo, oziroma ob upoštevanju virov po tem javnem razpisu zagotovljene vse ostale vire za izvedbo celotnega projekta po tekočih cenah. Če kateri od ostalih virov še ni zagotovljen, mora prijavitelj podati izjavo, da bo sredstva zagotovil iz lastnih virov, če ti viri dejansko ne bodo pridobljeni. Tožeča stranka je v investicijskem programu predvidela da bo lastni delež zagotovila iz proračuna. Iz finančne konstrukcije projekta po virih na str. št. 4 pa je razvidno da je vir za navedeni znesek občinski proračun Občine Brda, postavka OB 00712-0018. Iz podatkov, pridobljenih v obnovljenem postopku, pa izhaja, da zahtevana sredstva na navedeni proračunski postavki niso bila zagotovljena, tožeča stranka pa jih tudi ni niti zagotovila niti predvidela v rebalansu proračuna, tako kot izhaja iz zaveze prijavitelja z dne 24. 9. 2013, iz katere izhaja, da bo z naslednjim rebalansom proračuna uskladil ime in vire financiranja projekta v načrtu razvojnih programov z nazivom in viri investicij v investicijski dokumentaciji in obrazcih prijave.
Iz upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka odstopila od javnega naročila, skladno z določilom petega odstavka 80. člena ZJN, ker za izvedbo naročila ni imela zagotovljenih sredstev.
Neposredni uporabnik je tisti, ki je upravičen določiti zahtevane pogoje, za katere oceni, da so za izvedbo Javnega razpisa za sofinanciranje projektov Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 in Progama Finančnega mehanizma EGP 2009-2014 smotrni, nujno pa je pri tem le to, da so pogoji del razpisne dokumentacije ter da so določene vnaprej sankcije za primer, če ti pogoji ne bodo spoštovani. Določitev sankcije, da bodo vloge, oddane v ovojnicah, ki ne bodo vsebovale vseh v razpisu zahtevanih podatkov, zavržene, je skladna s četrtim odstavkom 222. člena Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Iz navedenega je moč zaključiti, da je v postopku dodelitve sredstev, ki so predmet javnega razpisa, poleg vsebinskih zahtev treba upoštevati tudi formalne zahteve iz razpisne dokumentacije in se zato ocenjevanje vnaprej postavljenih pogojev za nesmotrne in nesorazmerne kaže kot brezpredmetno.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije ne predvideva dopolnitve formalno nepopolnih vlog, pač pa njihovo zavrženje ob smiselni uporabi drugega odstavka 67. člena ZUP.
Ker ni mogoče ugotoviti lastništva tožeče stranke na zemljiščih, bi morala tožeča stranka v skladu s pogoji javnega razpisa izkazati obstoj pogodbe o najemu, služnosti ali stavbni pravici za predmetno zemljišče, česar pa tudi po pozivu ni storila. Zato je njena vloga nepopolna.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-5, 267, 267/1, 268, 268/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka po uradni dolžnosti - formalni preizkus - nova dejstva in novi dokazi - neresnične navedbe tožnika
V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka, ne presoja pa se utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bodo ta v obnovljenem upravnem postopku tudi dokazana, vplivale na morebitno spremembo odločbe, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva.
Tožeča stranka je dne 16. 5. 2014 na njenih spletnih straneh objavila zadevo „Zadeva: soglasje nadzornega organa za odstop od izvedbe javnega naročila“, iz katere obrazložitve izhaja, da je Občinski svet A. na 3. izredni seji dne 13. 5. 2014 glasoval proti sprejetju sklepa, da soglaša s projektom Muzej kulturne dediščine „Brda harmonija kultur“ in najetjem dolgoročnega kredita za financiranje lastnega deleža v tem postopku. Navedeno verjetno izkazuje nezaprtost finančne konstrukcije tožeče stranke v času odločanja o njeni prijavi na javni razpis.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tožena stranka najprej povzela vsebino javnega razpisa, nato ugotovila, da je strokovna komisija ugotovila, da je tožeča stranka oddala popolno vlogo, nato pa le pavšalno navedla, da projekt tožeče stranke ne izpolnjuje osnovnih pogojev razpisa, saj projekti ne vsebujejo inovativnih rešitev pri promociji. Tožena stranka torej ni pojasnila, kaj utemeljuje njeno trditev, da projekt tožeče stranke ne izpolnjuje osnovnih pogojev razpisa, ni pojasnila, kaj pomenijo inovativne rešitve pri promociji in zakaj temu vloga tožeče stranke ne ustreza, prav tako tudi ne, na kakšni podlagi se je odločila za takšen način obravnave vlog, kot ga opisuje v odgovoru na tožbo, zlasti zato, ker takega načina izvedbe postopka razpis ni predvideval. To pomeni, da njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 do 2013 za obdobje 2013 do 2015 točka 10.1, 12.1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razvoj regij - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
Ker skupna vrednost sofinanciranja v vlogi ni bila prikazana nedvoumno, je potrebno pritrditi toženi stranki, da je bila vloga tožeče stranke formalno nepopolna in da je šele s predložitvijo naknadno predloženih obrazcev postala v svoji končni obliki celovita in v vseh sestavinah usklajena.
V konkretni zadevi je ocenjevalna komisija tista, ki je glede na določbe javnega razpisa in Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije pristojna ter ji je zaupana strokovna ocena prijavljenih investicij. Komisija mora delovati strokovno in nepristransko. Njena ocena temelji na kriterijih javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.