Ker ni mogoče ugotoviti lastništva tožeče stranke na zemljiščih, bi morala tožeča stranka v skladu s pogoji javnega razpisa izkazati obstoj pogodbe o najemu, služnosti ali stavbni pravici za predmetno zemljišče, česar pa tudi po pozivu ni storila. Zato je njena vloga nepopolna.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-5, 267, 267/1, 268, 268/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka po uradni dolžnosti - formalni preizkus - nova dejstva in novi dokazi - neresnične navedbe tožnika
V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka, ne presoja pa se utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bodo ta v obnovljenem upravnem postopku tudi dokazana, vplivale na morebitno spremembo odločbe, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva.
Tožeča stranka je dne 16. 5. 2014 na njenih spletnih straneh objavila zadevo „Zadeva: soglasje nadzornega organa za odstop od izvedbe javnega naročila“, iz katere obrazložitve izhaja, da je Občinski svet A. na 3. izredni seji dne 13. 5. 2014 glasoval proti sprejetju sklepa, da soglaša s projektom Muzej kulturne dediščine „Brda harmonija kultur“ in najetjem dolgoročnega kredita za financiranje lastnega deleža v tem postopku. Navedeno verjetno izkazuje nezaprtost finančne konstrukcije tožeče stranke v času odločanja o njeni prijavi na javni razpis.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tožena stranka najprej povzela vsebino javnega razpisa, nato ugotovila, da je strokovna komisija ugotovila, da je tožeča stranka oddala popolno vlogo, nato pa le pavšalno navedla, da projekt tožeče stranke ne izpolnjuje osnovnih pogojev razpisa, saj projekti ne vsebujejo inovativnih rešitev pri promociji. Tožena stranka torej ni pojasnila, kaj utemeljuje njeno trditev, da projekt tožeče stranke ne izpolnjuje osnovnih pogojev razpisa, ni pojasnila, kaj pomenijo inovativne rešitve pri promociji in zakaj temu vloga tožeče stranke ne ustreza, prav tako tudi ne, na kakšni podlagi se je odločila za takšen način obravnave vlog, kot ga opisuje v odgovoru na tožbo, zlasti zato, ker takega načina izvedbe postopka razpis ni predvideval. To pomeni, da njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 do 2013 za obdobje 2013 do 2015 točka 10.1, 12.1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razvoj regij - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
Ker skupna vrednost sofinanciranja v vlogi ni bila prikazana nedvoumno, je potrebno pritrditi toženi stranki, da je bila vloga tožeče stranke formalno nepopolna in da je šele s predložitvijo naknadno predloženih obrazcev postala v svoji končni obliki celovita in v vseh sestavinah usklajena.
V konkretni zadevi je ocenjevalna komisija tista, ki je glede na določbe javnega razpisa in Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije pristojna ter ji je zaupana strokovna ocena prijavljenih investicij. Komisija mora delovati strokovno in nepristransko. Njena ocena temelji na kriterijih javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
ZUP člen 4. Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“, razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015 poglavje 10, 12.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - časovna lista formalno popolnih vlog
ZUP se v postopkih dodeljevanja sredstev uporablja le smiselno, če poseben postopek ne določa drugače. V obravnavanem primeru je ta poseben postopek določen z javnim pozivom, ki opredeljuje vsebino popolne vloge ter določa, da mora biti celotna vloga skenirana v elektronski obliki na USB ključku. Ker je bila vloga tožeče stranke v tem delu nepopolna, je bila stranka v skladu z javnim pozivom pozvana na dopolnitev. Pristojni organ je torej v predmetni zadevi postopal po postopku, predvidenim z javnim pozivom, zato je njegova odločitev pravilna.
ZUP člen 4, 225. Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 do 2013 za obdobje 2013 do 2015 točka 10.1, 12.1.
javni poziv - sofinanciranje iz javnih sredstev - popolna vloga - smiselna uporaba določb ZUP
Tožeča stranka s sklicevanjem na določila ZUP ne more biti uspešna glede na 4. člen ZUP, ki v tako imenovanih drugih javnopravnih stvareh predvideva uporabo tega zakona le, če ni predpisan poseben postopek. V obravnavani zadevi z javnim pozivom določen poseben postopek kot sestavino popolne vloge določa predložitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Zato na odločitev ne more vplivati določba tretjega odstavka 225. člena ZUP, ki sicer organom nalaga, da si tako potrdilo pridobijo sami.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015 točka 9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - vloga - dopolnitev vloge
Tožena stranka bi morala v pozivu zahtevati od tožeče stranke, da se konkretno opredeli glede časa črpanja sredstev upravičenih stroškov investicije glede na obdobje, ki je bilo z javnim pozivom predvideno za dodeljevanje sredstev. Ker tega ni storila, ni imela podlage za zavrnitev vloge tožeče stranke zaradi neizpolnjevanja pogojev javnega poziva.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji - način ocenjevanja vloge - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe nima vsebine, ki jo kot obvezno določa ZUP. Če upravni akt nima obveznih sestavin obrazložitve, se takega upravnega akta ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta namreč onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic strank v nasprotju z določilom 22. člena Ustave RS.
ZUP člen 4. Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 do 2013 za obdobje 2013 do 2015 točka 10.1, 12.1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga
V postopkih javnih pozivov predstavljajo podlago za odločitev določbe javnega poziva. V takšnem primeru se določbe ZUP uporabljajo le smiselno. V konkretnem primeru pa je javni poziv eksplicitno določil, kdaj je vloga formalno popolna in vsebinsko ustrezna, določil pa je tudi postopek v primeru formalno in vsebinsko nepopolnih vlog. To pomeni, da v obravnavanem primeru ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZUP, ki določajo pravila ravnanja z nepopolnimi vlogami.
ZUP člen 4. Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud člen 3, 4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - časovna lista formalno popolnih vlog
Glede primernosti vrstnega reda prispelih vlog do porabe sredstev po javnem pozivu kot načina dodeljevanja sredstev sodišče pojasnuje, da gre pri tovrstnih postopkih po ustaljeni sodni praksi za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravicah prijaviteljev. Javni poziv (enako kot javni razpis) predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, zato se lahko v upravnem sporu presoja le skladnost javnega poziva, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, iz česar izhaja, da sodišče primernosti in ustreznosti določenega merila javnega poziva ne more presojati. Sodna presoja je v takšnih postopkih zadržana in omejena na presojo zakonitosti ter očitnih napak pri odločanju.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 221, 221/1, 226, 227.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - rok za predložitev vloge - vsebinska sprememba vloge po poteku roka za oddajo vloge - subvencioniranje študentske prehrane
Po prvem odstavku 221. členu Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije mora vloga za dodelitev sredstev biti dostavljena do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa. Rok za predložitev vlog pa mora biti dovolj dolg, da lahko vlagatelj pripravi kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v razpisni dokumentaciji. Glede na navedeno je tožnik glede na konkretni javni razpis imel tudi dovolj časa, da je lahko pripravil kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v razpisni dokumentaciji.
Uredba o postopkih, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog člen 6, 6/3, 6/3-6, 12. ZUP člen 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - spodbujanje razvoja nevladnih organizacij - razpisni pogoji - način ocenjevanja vloge - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijanega sklepa je jasno razvidno število točk, ki jih je projekt tožeče stranke dosegel po posameznih razpisnih merilih, in s tem ocena projekta, ki jo je opravila strokovna komisija. Po presoji sodišča so pomanjkljivosti projekta, ki utemeljujejo oceno, dovolj konkretno navedene. Obrazložitev je tudi skladna z obširnejšo obrazložitvijo ocen, ki izhaja iz ocenjevalnih listov.
Vsako prispelo vlogo na podlagi ocenjevalnega lista ločeno ocenita dva člana strokovne komisije. Skupna ocena vloge pa je povprečje dveh ocen ocenjevalcev. Takšen način ocenjevanja vlog je pogost pri postopkih javnih razpisov in je po mnenju sodišča skladen z določili Javnega razpisa. V konkretnem primeru je iz ocenjevalnih listov razvidno, da je posamezen ocenjevalec vlogi dodelil točke, kot so predvidene v Javnem razpisu, torej cele točke. Le skupna oziroma končna ocena je povprečje dveh ocen, kar po mnenju sodišča zagotavlja večjo objektivnost ocenjevanja in enako obravnavo vseh prijaviteljev. Ravno zagotavljanje enakosti oziroma enakih možnosti udeležencev pa je bistvo postopkov javnih razpisov.
Tožnik ima prav, da bi morala toženka kriterij nekaznovanosti interpretirati tako, da bi na njegovi podlagi šle dodatne točke vsem ponudnikom, razen tistim, ki so v preteklem razpisnem obdobju nudili subvencionirano študentsko prehrano, pa jim je bila izrečena sankcija. Povedano drugače: Toženka bi morala obravnavati enako vse kaznovane in enako vse nekaznovane ponudnike.
ZUP člen 214. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področjih knjige za leto 2013 točka 7.6.
javni razpis - sofinanciranje kulturnih projektov - področje knjige - delovna štipendija - ustvarjanje v slovenskem jeziku - razpisni kriteriji - strokovna ocena
Pri obravnavanem razpisu se za dodelitev podpore zahteva, da gre za ustvarjanje avtorjev v slovenskem jeziku. Zato ima prav toženka, ko navaja, da je strokovna komisija pri ocenjevanju po vseh kriterijih iz razpisa lahko upoštevala samo obseg in kvaliteto tožničinih del v slovenskem jeziku, in obenem nima prav tožnica, ko navaja, da ta pogoj – ustvarjanje v slovenskem jeziku – velja le pri ocenjevanju kvalitete celotnega opusa, ne pa tudi po ostalih dveh kriterijih, to je kriteriju odmevnosti avtorjevega dela in po kriteriju delovni načrt za leto 2013. Vendar pa dejstvo, da tožnica ustvarja tudi v tujem jeziku, še ne pomeni, da ocena tožničinih del v slovenskem jeziku ni potrebna, oziroma da je za dodeljeno število točk dovolj že ugotovitev, da tožnica ustvarja tudi v tujem jeziku, vključno z deležem tovrstnega ustvarjanja, kot to izhaja iz razlogov izpodbijane odločbe oziroma iz obrazložitve strokovne komisije. Za takšen način ocenjevanja (torej glede na delež ustvarjanja v slovenskem jeziku) sodišče v pogojih razpisa ni našlo podlage. Opisana situacija pomeni samo, da se tožničino ustvarjanje v tujem jeziku pri ocenjevanju ne upošteva ter da so predmet ocenjevanja po razpisnih kriterijih zgolj dela, ki jih je tožnica ustvarila oziroma jih načrtuje ustvariti v slovenskem jeziku. Da bi bila ocena teh njenih del po posameznih kriterijih razpisa opravljena, iz razlogov izpodbijane odločbe, kljub ponovljenemu postopku, še vedno ni razvidno.
sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - rok za opravo dejanja - podaljšanje roka - odločitev o prošnji za podaljšanje roka
Toženka o pravočasni prošnji za podaljšanje roka ni odločila s sklepom, niti ni tožnice v drugi pisni komunikaciji, ki bi po vsebini nadomestila sklep, seznanila s posledicami predložitve izjave po določenem datumu (iz razloga prenehanja izplačevanja upravičenih stroškov z zaključkom leta 2014), kar bi bilo mogoče razlagati kot strinjanje, da do tega datuma predloži izjavo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. Pravilnik o dodeljevanju štipendij iz knjižničnega nadomestila člen 37, 38.
javni razpis - podelitev štipendije iz naslova knjižničnega nadomestila - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dopolnjen sklep o dodelitvi sredstev
Obvestilo o predlaganem razrezu sredstev z dne 6. 10. 2014 je bilo tožniku vročeno dne 8. 10. 2014, zoper njega pa ni vložil ugovora, čeprav možnost uporabe tega pravnega sredstva izhaja ne samo iz Obvestila, temveč tudi iz Pravilnika o dodeljevanju štipendij iz knjižničnega nadomestila. Sklep o dodelitvi štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila za leto 2014 z dne 3. 11. 2014 pa je tožnik sprejel dne 5. 11. 2014. Tudi zoper navedeni sklep, iz katerega izhaja, da tožnik ni prejel štipendije, ni vložil pravnega sredstva. Z izpodbijanim dopolnjenim sklepom pa ni bilo odločeno o prijavi tožnika na javni razpis, torej ni bilo odločeno o njegovi pravici ali pravni koristi, o kateri je že bilo odločeno z prej navedenim obvestilom in s sklepom z dne 3. 11. 2014, zoper katere tožnik ni vložil pravnega sredstva. V izpodbijanem dopolnjenem sklepu so samo navedbe, ki so bile že obravnavane v prejšnjih dveh aktih, zato je sodišče tožbo zoper navedeni sklep zavrglo.
Za dokazilo o finančni pokritosti naložbe ne zadošča, da investitor zgolj prikaže finančne vire naložbe, temveč mora dokazati, da ima potrebna sredstva tudi že v celoti zagotovljena.
Gradbeno dovoljenje, ki je bilo priloženo vlogi, ni imelo oznake pravnomočnosti, ni imelo žiga, niti priloženega potrdila o pravnomočnosti in se tudi ni glasilo na tožnika. Tako je bila tožnikova vloga v fazi predhodnega preizkusa formalne popolnosti vloge že zaradi povedanega z izpodbijanim sklepom pravilno zavržena.
Splošni pogoji za poslovanje Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije člen 11.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - izpolnjevanje razpisnih pogojev - povprečna ocena
Javni razpis je v 5. točki določal razpisne pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za uvrstitev kandidata v nadaljnji postopek za izbor. Med drugim je bil v točki 5.19 javnega razpisa določen tudi razpisni pogoj, da mora kandidat pod točko A javnega razpisa dosegati povprečno oceno glede na točko 7.1. javnega razpisa – Uspeh, vsaj 4,1. Skupna povprečna ocena tožnika je znašala 3,2564. Tako povprečna ocena tožnika ni dosegla razpisnega pogoja iz točke 5.19 javnega razpisa (povprečne ocene 4,1). Povprečna ocena v višini 4,1 za dijake pa je bila nesporno kot razpisni pogoj za uvrstitev v izbirni postopek navedena v javnem razpisu ter so bili z njo vsi kandidati tudi seznanjeni.