V obravnavani zadevi je glede tega, komu bo mladoletni otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, zadeva, ki je v pristojnosti sodišča. Vendar pa tu ne gre za takšno predhodno vprašanje, da bi organ o tem odločal v upravnem postopku. Gre predvsem za to, ali je toženka pravilno ugotovila, da za otroka (začasno) skrbi njegova mati in ne tožnik. Sodišče ocenjuje, da je dokazna ocena, da mladoletni otrok, ki ga je tožnik vpisal na vlogo, dejansko živi pri materi, pravilna ter je posledično pravilna uvrstitev tožnika na 595. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe ter glede na njegov dohodek na listo A oziroma na podlisto A2.
ZUP člen 248, 248/3, 251, 251/1. ZUS-1 člen 64, 64/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje začetih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih - točkovanje vloge - vpliv projekta na okolje
Toženka je za svojo ugotovitev, da sta bili sporni listini predloženi šele v pritožbenem postopku, zaradi česar ju ni mogoče upoštevati pri oceni projekta, navedla jasne in logične razloge ter se pri tem oprla na podatke v upravnem spisu, s čimer je po presoji sodišča v celoti sledila stališčem, ki izhajajo iz sodbe I U 574/2014.
O spremembi odločitve bi bilo mogoče govoriti le v primeru, če bi tokratni upravni akt tožniku odrekel kakšno pravico, ki bi mu bila prejšnjikrat priznana, namen obrazložitve v tem pogledu pa je zgolj omogočiti preizkus zakonitosti te odločitve.
ZUS-1 člen 2, 28, 28/2, 28/4, 32, 32/2, 32/3. ZSPDLS člen 1, 1/1, 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-5, 14.
javni razpis - stvarno premoženje lokalne samouprave - molk organa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt poslovanja - zavrženje tožbe - zavrženje začasne odredbe
Glede na določbe ZUS-1 in ZSPLDS je nedvomno, da se postopek izbire upravljavca stvarnega premičnega premoženja ne vodi kot upravni postopek. To pomeni, da akt, izdan v tem postopku, oziroma njegova neizdaja, ni ravnanje v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim organ odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Izpodbijani akt je tako imenovani akt poslovanja tožene stranke, s katerim se je po opravljenem razpisu javnega zbiranja ponudb odločalo o upravljalcu premičnega stvarnega premoženja. V upravnem sporu zato ni mogoče izpodbijati aktov tega postopka ali uveljavljati molka organa in drugih kršitv, oziroma presojati nezakonitost postopka.
Uredba o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji (2007-2013) člen 23, 23/2, 64, 64/7, 65, 65/1. Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julij 2006 o Evropskem skladu za ribištvo člen 35.
ribištvo - vračilo sredstev - revizija operacije - vsebinska sprememba projekta
Tožena stranka je v postopku odločanja o vrnitvi spornih sredstev pravilno ugotovila, da dela na vozilu tožnice, ki so bila predmet financiranja niso bila opravljena v skladu z določbami Uredbe, Javnega razpisa in odločbe o odobritvi sredstev. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe namreč nedvomno izhaja, da je bilo vozilo, ki je predmet operacije, predelano drugače, kot je tožnica prikazala v predračunu, ki je del prijave na Javni razpis. Tožnica si za takšno spremembo ni pridobila soglasja tožene stranke torej del ni izvedla tako, kot so bila predvidena v vlogi na Javni razpis. Tudi po mnenju sodišča gre za vsebinsko spremembo projekta, zato bi morala tožnica spremembo preden jo je izvedla, toženi stranki utemeljiti in obrazložiti ter zanjo pridobiti soglasje tožene stranke, česar pa tožnica ni storila, in temu v tožbi niti ne ugovarja. Navedene ugotovitve pa so zadosten razlog za izdajo odločbe o vrnitvi sredstev na podlagi prvega odstavka 65. člena Uredbe o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji (2007-2013).
V primeru, ko je toženka odpravila prvostopenjski sklep in sama odločila o sofinanciranju programov tožnika, mora v svoji obrazložitvi zadostiti vsem standardom, ki so se v zvezi z obrazložitvijo upravnega akta izoblikovali v upravno sodni praksi na podlagi določil prvega odstavka 214. člena ZUP. Po tej določbi obrazložitev, med drugim, obsega ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto, kot tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. V izpodbijani odločbi takšnih vsebin obrazložitev toženke ne vsebuje, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in se iz teh razlogov izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.
Tožena stranka mora pri odločanju dejansko stanje popolno ugotoviti in ga tudi ustrezno obrazložiti v sami odločbi oziroma upravnem aktu, tako v dejanskem kot v pravnem pogledu. Ker iz izpodbijanega dopisa taka obrazložitev ne izhaja, bo morala tožena stranka postopek dopolniti predvsem v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za sofinanciranje skladno s Pozivom za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil za gašenje in reševanje z višin in pred odločitvijo tudi dokazno presoditi in upravnemu spisu priložiti dokazila, na katera bo oprla svojo odločitev.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci (prijavitelji na razpis), v skladu s četrto alinejo 114. člena ZUJIK izhajajo iz besedila objave javnega razpisa. Navedeno pomeni, da pogoje, ki jih morajo za sodelovanje na javnem razpisu izpolnjevati izvajalci, določi organ, ki je pristojen za izvedbo javnega razpisa.
Pravočasnega plačila zneska tarife po javnem razpisu ni mogoče enačiti s plačilom takse v postopkih, ko je zgolj procesna predpostavka za odločanje o vlogi stranke.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razvojna podpora Pomurski regiji - ukrepi razvojne podpore - javni razpis - razpisna merila
Tožeča stranka vlogi ni priložila dokazil, da gre za nov proizvod, oziroma da je proizvod plod njenega znanja. Zato je bila njena vloga v tem delu pravilno ocenjena zgolj z 1 točko.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razvojna podpora Pomurski regiji - ukrepi razvojne podpore - javni razpis - razpisna merila
Kot izhaja iz vloge tožeče stranke oziroma razpisnega obrazca, projekt tožeče stranke ne predvideva ukrepov za omilitev obremenitve za okolje. Glede na to je bila tudi po presoji sodišča vloga tožeče stranke po kriteriju C pravilno ocenjena z 0 točkami.
aktivna politika zaposlovanja - javna dela - javno povabilo za izbor programov javnih del - ponudba - čas oddaje ponudbe
Javno povabilo predstavlja (enako kot javni razpis) materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. Zato se lahko v upravnem sporu presoja le skladnost javnega povabila, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, iz česar izhaja, da sodišče primernosti in ustreznosti določenega merila javnega povabila ne more presojati. Sodna presoja je v takšnih postopkih zadržana in omejena na presojo zakonitosti ter očitnih napak pri odločanju. Ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS se pri javnih razpisih odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis, in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse.
Pogoji glede pravočasnosti oddaje ponudb so bili vnaprej znani in za vse ponudnike enaki. Po presoji sodišča je tudi smiselna in logična odločitev tožene stranke, da se s pošto vložene ponudbe označi z datumom tekočega dne ob 8.00 uri, ko se pričnejo uradne ure zavoda, saj se na ta način olajša poslovanje.
Javni razpis za sofinanciranje programov in/ali projektov v MOL v letu 2015 s področja podpornih storitev v vzgoji in izobraževanju ter prostem času otrok merilo 6,8.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - vzgoja in izobraževanje
V zadevah, ki se nanašajo na javne razpise je sprejeto stališče, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z zakonom, ne pa tudi primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa in da je število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih (sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015).
V skladu z razpisno dokumentacijo so do financiranja upravičeni samo projekti prijaviteljev, ki izpolnjujejo navedene pogoje. Eden od pogojev je, da morajo biti vsa dovoljenja izdana prijavitelju projekta. Tako je neutemeljen ugovor tožeče stranke, da izdano kulturno varstveno soglasje velja tudi za dela priglašena na javnem razpisu, saj je bilo soglasje izdano drugemu investitorju.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - sprememba naložbe - upravičeni stroški
Tožena stranka je sprejela pravilen zaključek, da predložene tretje gradbene situacije ni mogoče šteti kot upravičeni strošek, ker gradbena situacija ni bila potrjena s strani pooblaščenega nadzornega organa in tožeče stranke, razen tega pa je bila izdana 17. 10. 2013, ko so dela na zaključevanju naložbe (od 3. 9. 2013) že potekalo z novim izvajalcem, s katerim je tožeča stranka sklenila „in house“ pogodbo, ne da bi s to spremembo soglašala tožena stranka.
Uredba o dodeljevanju regionalnih vzpodbud člen 5. ZSRR-2 člen 39, 39/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - načelo učinkovitosti in gospodarnosti - sofinanciranje investicij v socialno infrastrukturo
Ključni razlog za zavrnitev tožničine vloge je, da njena vloga ni v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti. Načelo gospodarnosti v konkretnem primeru pomeni, da bi morala tožnica pridobiti nepremičnino po najboljši ceni. Glede na dejstvo, da je tožnica predhodno vložila navedena zemljišča v družbo B., d.o.o. kot stvarni vložek, nakup tega zemljišča, skupaj z objektom, ni pridobitev nepremičnine po najboljši ceni.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Prvostopenjski akt, kot tudi akt pritožbenega organa, ki sta bila izdana v ponovljenem postopku, ne ustrezata standardom obrazložitve po 214. členu ZUP. V obrazložitvi izpodbijanega akta in tudi v obrazložitvi upravnega akta pritožbenega organa niso navedene določbe predpisov, na katere se izpodbijani upravni akt opira, kar predstavlja kršitev 4. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. Poleg navedenega je v predmetni zadevi tudi napačno ugotovljeno dejansko stanje in sicer, da ŠD A. nima članov in da kot pravni subjekt ne obstoja.
Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike člen 33. ZKme-1 člen 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za odboje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 106.
Iz ugotovitev tožene stranke ob kontrolnem pregledu in listin upravnega spisa izhaja, da tožeča stranka dejavnosti ni opravljala v naprej določenem času. Navedeno po presoji sodišča predstavlja bistveno spremembo, ki je vplivala na naravo naložbe, zato je tožena stranka, upoštevaje 33. člen Uredbe 1290/2005/ES in 57. člen ZKme-1 utemeljeno izdala odločbo, s katero je zahtevala vračilo že dodeljenih sredstev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZKme-1 člen 56.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - kršitev pravil postopka
Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, zakaj konkretno tožena stranka meni, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za izplačilo zahtevanega zneska v celotni višini in zakaj konkretno so določeni stroški neupravičeni. Prav tako ni razviden izračun višine zahtevka do katerega je tožnica upravičena. Izpodbijana odločba obrazložitve ne vsebuje, zato ni mogoče preizkusiti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, niti zakonitosti odločbe. Navedena kršitev pa pomeni bistveno kršitev pravil postopka, ki že sama po sebi narekuje odpravo take odločbe.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji - ustvarjanje novih delovnih mest
Tožnik se je s pogodbo zavezal, da bo v treh letih po zaključku projekta iz te pogodbe, to je najkasneje do 24. 10. 2017, neto povečal število zaposlenih za 2 delavca. Pogodba tudi določa, kaj pomeni neto povečanje števila zaposlenih, in sicer da je to absolutna razlika med številom zaposlenih pred oddajo vloge in številom zaposlenih na dan najkasneje 3 oziroma 5 let po zaključku projekta iz 3. člena omenjene pogodbe.
javni poziv - javna dela - rok za oddajo ponudbe - način zbiranja ponudb
Ponudba tožeče stranke je prispela k toženi stranki potem, ko so bila razpoložljiva sredstva že porabljena. Zato je neutemeljen očitek tožnika, da bi bilo treba njegovo ponudbo obravnavati ob upoštevanju datuma oddaje ponudbe na pošto, saj je bil tožnik že z javnim povabilom seznanjen z načinom izbiranja ponudb.
Uredba komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo člena 87 in 88 Pogodbe člen 3, 3-2, 3-3. ZIPRS1314 člen 29. URS člen 26.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - pojem majhnih in srednje velikih podjetij - usklajeno delovanje - povezana podjetja - pravni interes
Iz priloge I Uredbe komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 izhaja, da morata podjetji kumulativno izpolnjevati več pogojev, da ju je moč opredeliti kot povezani podjetji, in sicer večinsko lastništvo ene ali več fizičnih oseb v obeh podjetjih, njihovo skupno delovanje ter delovanje na istih upoštevanih trgih ali na skupnih trgih.
Presoja usklajenega, skupnega delovanja terja podrobnejšo analizo pravnih in ekonomskih odnosov med fizičnimi osebami v domnevno povezanih podjetjih, le na tak način je mogoče ugotoviti ali te dejansko (lahko) vplivajo na poslovne odločitve v podjetjih.