javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - vročanje - pomota pri vročanju - prepozna vloga
Dopolnitev vloge, ki jo je tožnik oddal 3. 6. 2016, je prepozna, saj je bila vložena po preteku 8 dnevnega roka, ki se je iztekel 2. 6. 2016 in je zato obstajala pravna podlaga iz četrtega odstavka 22. člena Javnega razpisa za zavrženje tožnikove vloge na Javni razpis.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - uporaba določb ZUP - kršitev pravil postopka
Med trajanjem upravnega spora je toženka sicer na podlagi 273. člena ZUP izdala odločbo, s katero je izpodbijano odločbo odpravila in zavrnila sofinanciranje predmetnega tožnikovega projekta. Po citirani zakonski določbi se nova odločba lahko izda le v primeru, če se z njo zahtevku ugodi. Toženka z (novo) odločbo, na katero je tožnik (tudi) razširil tožbo, ni ugodila zahtevku tožnika, ampak ga je ponovno zavrnila. Odločitve tudi ni spremenila, saj odločitev o tožnikovi vlogi oz. izrek odločbe ostaja tudi potem, ko je prvo izdano odločbo odpravila, vsebinsko enak. Tudi po odločbi se namreč prijavljeni kulturni projekt tožnika ne sprejme v sofinanciranje. Slednje pomeni, da je izrek v obeh primerih enak, dejansko pa se dopolnjujejo le njeni razlogi in s tem obrazložitev (prve) izpodbijane odločbe. To pa pomeni, da ni bistveno napačen in v nasprotju z določbami 273. člena ZUP le izrek izpodbijane odločbe, temveč za takšno odločbo v navedenih določbah 273. člena ZUP sploh ni podlage, zato jo je sodišče kot nezakonito odpravilo.
ZKme-1 člen 54, 57. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. ZUP člen 214.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - znižanje izplačil - obrazložitev odločbe
Na podlagi skope obrazložitve ni mogoče zanesljivo ugotoviti, katere postavke iz vloge za odobritev sredstev in katere postavke iz zahtevka za izplačilo sredstev je Agencija primerjala in upoštevala pri izračunu znižanja izplačila.
ZRRD člen 15. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 1, 2, 75, 86, 86/1, 86/2, 87.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ocenjevanje projekta - strokovna komisija
Tožnikov projekt ni bil izbran zato, ker se glede na doseženo število točk ni uvrstil dovolj visoko, in ne zato, kot želi prikazati tožnik v tožbi, zaradi nepravilnega dela strokovne komisije.
nepovratna sredstva - javni razpis - razpisni pogoj - ribolov
Javni razpis je materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. V upravnem sporu se zato lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev, oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa. S tem, ko je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, lahko uspešno kandidira na javnem razpisu le tisti prijavitelj, ki v trenutku prijave izpolnjuje pogoje, določene z javnim razpisom. S tem je zagotovljena tudi ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS ter se odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse.
javno povabilo - ponudba na povabilo - pogoji javne ponudbe - zavrnitev ponudbe - neporavnane davčne obveznosti
Iz uradne evidence FURS izhaja, da tožeča stranka na zadnji dan v mesecu pred oddajo vloge ni imela poravnanih vseh zapadlih obveznosti iz naslova davkov in prispevkov in tega dejstva v tožbi ne prereka, tako da sprejem ponudbe že iz tega razloga ni mogoč.
ZKme-1 člen 54, 57. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - znižanje izplačil
Stranka za izvedene spremembe del pred vložitvijo zahtevka za izplačilo ni pridobila pisnega soglasja Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, čeprav bi ga po presoji sodišča morala pridobiti, če je želela tudi za spremembe uveljavljati izplačilo.
Pravilnik o sofinanciranju športnih programov v Mestni občini Kranj (2004) člen 38, 58.
javni razpis - sofinanciranje programov športa - pogoji za sofinanciranje - skladnost javnega razpisa s pravno podlago
Po določbah 58. člena Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Mestni občini Kranj je med pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati za pridobitev sredstev za navedeni program, tudi pogoj, po katerem morajo izvajalci kakovostnega športa izvajati na javnem razpisu sofinancirane športne programe športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, v starostnih vadbenih skupinah od 15 do 16 let in od 17 do 19 let. Glede na citirano besedilo se torej zahteva izvajanje zadevnih športnih programov (kontinuirano) v dveh starostnih vadbenih skupinah in ne samo v eni, kot se uveljavlja v tožbi.
ZSV člen 47c. Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe pomoč družini na domu v Občini Radenci člen 7.
javna služba za pomoč družini na domu - podelitev koncesije - izbira najugodnejšega ponudnika - razpisna merila - nejasnost razpisnih meril - cena storitve - primerljivost ponujene cene
Očitna nenatančnost oziroma nejasnost merila ponujene cene storitve na efektivno uro, ki je bilo ključno za izbor najugodnejšega ponudnika, po presoji sodišča ne zagotavlja izbire izvajalca javne službe na pregleden način in po predpisanem postopku, ki mora zagotavljati enako obravnavo vseh ponudnikov in s tem tudi vsebinsko primerljivost oddanih ponudb, kar ni le v interesu ponudnikov samih pač pa tudi javnosti, ki ima interes, da je za koncesionarja javne službe (tako po kriteriju cene kot tudi kvalitete storitev) izbran objektivno gledano najugodnejši ponudnik.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - točkovanje vloge - bivanje v neprimernem stanovanju
Glede na to, da je tožnik svoj stanovanjski status opredelil, kot status udeleženca razpisa brez stanovanja, ne more uveljavljati in prejeti točke iz kriterijev, ki se nanašajo na kvaliteto bivanja in primernost površine stanovanja, saj dejansko stanje prijavljenih in ugotovljenih stanovanjskih razmer tega ne upravičujejo glede na to, da je tožnik opredeljen kot udeleženec razpisa brez stanovanja.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravna zadeva - pogoji za dodelitev sredstev - subsidiarna uporaba ZUP
Odločanje na podlagi Javnega razpisa nima značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP in gre za odločanje o drugi javnopravni stvari. Pri odločanju o taki stvari se določbe ZUP uporabljajo primeroma, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.
Kolikor tožena stranka oceni, da določen strošek ni upravičen, tega stroška ne prizna, posledično pa prijavitelju dodeli nižji znesek sofinanciranja, ob predpostavki, da preostali znesek še vedno izpolnjuje pogoje za sofinanciranje po Javnem razpisu.
S kakšnim namenom je tožnica poravnala dolžni znesek, po prepričanju sodišča ne more biti odločilno pri ugotavljanju izpolnjevanja razpisnega pogoja (poravnane obveznosti do države). Poleg tega je tudi ugotovitev toženke o zvijačnem in nepoštenem ravnanju toženke pavšalna in neizkazana, tožnici pa ni bila dana možnost, da se do nje opredeli.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji javnega razpisa - društvo v javnem interesu - meje preizkusa odločbe
Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev odpravi le v primeru, če je argumentacija očitno nerazumna.
ZUJIK člen 8, 94, 94/5, 119. ZJAKRS člen 10. Pravilnik o izvedbi postopkov javnega poziva in javnega razpisa s področja knjige člen 9, 13, 13/1. ZUP člen 210, 210/3, 214.
Komisija mora pri vsakem prijavitelju v poročilu navesti konkretne razloge, ki so jo vodili pri točkovanju po posameznem kriteriju. Ker se po 100. členu ZUJIK za vprašanje postopkov javnega razpisa in javnega poziva (kolikor niso ta vprašanja v tem zakonu drugače urejena), smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, mora biti odločba obrazložena (tretji odstavek 210. člena v zvezi s 214. členom ZUP).
V splošnih pogojih za sodelovanje v javnem razpisu je med drugim določeno, da mora prijavitelj v razpisnem roku zaključiti prijavo v spletni aplikaciji in jo v tiskani obliki pravočasno oddati. Obseg po posameznih rubrikah v vlogi je bil torej enak za vse prijavitelje in od presoje vsakega posameznega prijavitelja je bilo odvisno, kako bo svojo vlogo izpolnil. To v konkretnem primeru pomeni, da je bilo od tožnika odvisno, za katere reference je smatral, da so pomembnejše in bi lahko pripomogle k boljšemu ovrednotenju njegove vloge po posameznih kriterijih, in katere reference je nato tudi navedel v odmerjen prostor v vlogi. Upoštevanje referenc, navedenih v pritožbi, bi torej pomenilo neenakopravno obravnavanje tožnikove vloge v primerjavi z vlogami ostalih prijaviteljev, ki so imeli na razpolago vlogo z enakim obsegom kot tožnik in ki niso vložili pravnih sredstev. Drugostopni organ zato ni kršil pravil postopka, ker ni upošteval v pritožbi navedenih referenc tožnika.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 - 2020 člen 5, 9.
javni razpis - razpisni pogoji - pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete - vzpostavitev kmetije - knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo
Tožnik kot nosilec kmetijskega gospodarstva je na svoje ime vodil zgolj davčno knjigovodstvo v skladu s štirimestnim kontnim načrtom, kar pa po presoji sodišča tudi glede na cilje evropske kmetijske politike ter namen, ki ga zasleduje obravnavani podukrep (pomoč mladim pri prevzemu kmetij, izboljšanje starostne strukture nosilcev kmetij in povečanje konkurenčnosti kmetijstva) ne more predstavljati ovire za dostop do želene podpore za zagon kmetije.
Uredba o klasifikaciji v vrste objektov in objektih državnega pomena člen 2.
javni razpis - nepovratne finančne spodbude - razpisni pogoji - gospodarski objekt
Stavba, na kateri se je izvedla predmetna investicija, ne izpolnjuje pogojev Javnega poziva, ker je investicija izvedena na nestanovanjski stavbi, na gospodarskem poslopju. Ugotovitvi, da predloženo gradbeno dovoljenje dokazuje dovolitev gradnje nadomestnega gospodarskega objekta tožnica ne oporeka, navaja pa, da se zgradba uporablja v stanovanjske namene, ta namen pa naj bi dokazoval tudi vpis objekta v evidence. Pomena razvrstitve objekta glede na namembnost že v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, tudi po presoji sodišča ne more spremeniti sklicevanje na dejansko rabo objekta kot stanovanjskega.
ZUJIK člen 94, 95/5, 100, 110, 110/3, 119. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in Javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11, 11/3, 13, 15, 15/1.
Toženka kljub v izjavi navedenemu ugovoru in opozorilu na v javnem razpisu določen prag 81 točk za vstop v sofinanciranje, v izpodbijani odločbi ni pojasnila, na podlagi katere od določb razpisa oziroma drugega predpisa je za v izbor za sofinanciranje določila prag v višini 91 točk, oziroma obrazložila podlago za naknadno spremembo kriterijev.
Ker v izpodbijani odločbi ni obrazloženo, katere kriterije, vstopne prage za sofinanciranje je toženka uporabila, kljub že v postopku izraženem tožnikovem ugovoru, izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
ZUP člen 43. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 28, 47, 47/1, 76, 81.
sofinanciranje iz javnih sredstev - upravni spor - tožba v upravnem sporu - stranka postopka - stranski udeleženec - pravni interes
Brez vodje programske skupine prijava ni možna. Prav tako drži tožbena trditev, da je eden od kriterijev za prijavo usposobljenost vodje. Vendar obenem že tožnik sam pove, da so raziskovalne organizacije, in torej prijavitelji tisti, ki morajo v skladu z določbami ZRRD zagotoviti vodjo programske skupine. Zagotoviti morajo tudi, da vodja programske skupine izpolnjuje pogoje za vodjo projekta in da je pri njih zaposlen. To pa pomeni, da je položaj vodje pri prijavi in v postopku izbire v celoti odvisen od prijavitelja, obenem pa to pomeni, da določbe materialnih predpisov, ki se nanašajo na Javni poziv, tožnika kot vodje programske skupine ne zadevajo, vsaj ne neposredno, in da tožnik (zgolj) s sklicevanjem na zakonsko oziroma podzakonsko ureditev svojega pravnega interesa, to je, da se udeležuje postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi, ne izkazuje. Dejanski (raziskovalni) oziroma ekonomski (materialni) interes za to, da je prijava sprejeta, ki ga tožnik v konkretnem primeru nedvomno ima, pa, kot pravilno ugotavlja že tožena stranka, za priznanje položaja stranskega udeleženca ne zadošča.
Tožena stranka se v zvezi z ugovori, ki se nanašajo na priponko ter njeno neupoštevanje, po presoji sodišča utemeljeno sklicuje na četrti odstavek 13. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, s katerim je določeno, da dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj samoiniciativno priloži prijavni dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja ne upošteva. Ne prepoveduje se zgolj predložitev dokumentacije, ki bi bila popolnoma nepovezana z zahtevami iz razpisa, kot skuša prikazati vsebino 13. člena tožeča stranka v pripravljalni vlogi, temveč da se omejuje predložitev vsakršne dokumentacije, ki ni predvidena z javnim razpisom.
V skladu s 87. členom Pravilnika so prijave, tudi prijavo tožeče stranke, ocenjevali trije (tuji) recenzenti. Vsak recenzent oceni projekt in napiše utemeljitev ocen. V postopku razvrščanja se upošteva povprečna ocena recenzentov (tretji odstavek 87. člena Pravilnika). Na naveden način, je bila opravljena tudi razvrstitev projekta tožeče stranke v konkretnem primeru. Kar pomeni, da je upoštevanje povprečne ocene v konkretnem primeru sledilo določbam Pravilnika in da zato tožeča stranka z ugovori zoper oceno v smislu kršitve postopka izbora ter posledično nepravilnega izbora projekta ne more uspeti. Po Pravilniku (88. člen) se namreč zahteva posebna obravnava predlogov projektov ter njihovega ocenjevanja na panelu le v primeru, kadar se ocene recenzentov med seboj bistveno razlikujejo in se zato postavi dvom, ali povprečje ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta.