javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - druga javnopravna stvar - obseg sodne kontrole
Postopki javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev, so po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip upravnega spora. Pri presoji odločitev se upošteva načelo enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja.
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje navedbe konkretne pravne podlage in razlogov, ki so narekovali odločitev tožene stranke. Res je, da je tožena stranka obrazložitev konkretizirala z navedbo pravne podlage in razlogov za svojo odločitev v odgovoru na tožbo, kar pa ne more nadomestiti pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega sklepa. Obrazložitev izpodbijanega sklepa mora biti povsem konkretna, z navedbo konkretne pravne podlage in konkretnih razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev. Vsebovati mora ugotovitev dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. Iz obrazložitve mora tako tudi po presoji sodišča jasno izhajati subsumpcija konkretnega dejanskega stana, ki je ugotovljen v zadevi pod abstraktno pravno normo relevantnega predpisa.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - pravica stranke do izjave - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Kot izhaja iz predloženih spisov zadeve, je toženka ob obravnavanju tožničinega zahtevka za izplačilo sredstev ugotavljala dejstva in okoliščine v zvezi z upravičenimi stroški, opravila je administrativni pregled zahtevka ter tožnico pozvala k dopolnitvi zahtevka in nato še k obrazložitvi stvarnega stanja stvari (na kar se je tožnica tudi odzvala). O zadevi torej toženka ni odločala v skrajšanem, ampak v posebnem ugotovitvenem postopku. V takšnem primeru je treba stranko pred izdajo odločbe ustrezno seznaniti z uspehom dokazovanja oziroma rezultati ugotovitvenega postopka, pri čemer je treba ne le povzeti njene navedbe, ampak se do njih tudi vsebinsko opredeliti. Sicer stranki ni dana učinkovita možnost, da se polno izreče o vseh za odločitev relevantnih dejstvih in okoliščinah, kot to zahteva načelo zaslišanja stranke, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - rok - instrukcijski rok
Rok, v katerem morajo biti prijavitelji obveščeni o izidu razpisa, ni določen, zato je na toženki, da določi ta rok, pri tem pa Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, na podlagi katerega je toženka izvedla javni razpis z ničemer ne pove, na kakšen način je to potrebno storiti. V obravnavanem primeru je toženka upoštevala 10. točko prvega odstavka 12. člena Pravilnika tako, da je v javnem razpisu postavila rok, tj. predvidoma do 30. 9. 2015, ki je bil določen kot predviden in ne zavezujoč. Rok ni prekluziven, kar bi imelo za posledico, da v kolikor dejanje ni bilo opravljeno, nastopi zamuda in stranka procesnega dejanja ne bi mogla več opraviti. Navedeni rok ima značaj instrukcijskega roka, kar pomeni, da zamuda nima neposrednih zakonskih posledic in ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka.
Pravilnik o vrednotenju športnih programov v Občini Krško (2011) člen 1, 1/1, 1/2, 1/3, 2, 3, 14, 15, 15/3. ZSpo člen 7, 7/1, 9, 9/2, 10, 10/2. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2-7.
V obrazložitvi svoje odločbe je drugostopenjski organ navedel, kako je prvostopenjski organ matematično izračunal priznane točke ter ob tem, koliko ur je pri posameznem programu priznal, ni pa argumentirano obrazložil, zakaj tožniku posameznega programa ni priznal v obsegu (ur), kot ga je uveljavljal v prijavi na Javni razpis. Pravilnosti odločitve tako v tem delu sodišče ne more preizkusiti; to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
razvoj podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - načelo zaslišanja strank
Dejstvo, da je bila tožniku omogočena prisotnost pri pregledu na kraju samem in da mu je bil vročen zapisnik o tem, ne pomeni zagotavljanja sodelovanja stranke v postopku, saj ugotovitve tega pregleda, kot navaja sama toženka, za zavrnitev dela zahtevka niso bile odločilne, ampak so bile to ugotovitve (kot je razbrati iz poteka postopka po spisih) naknadnega administrativnega pregleda. Glede na navedeno bi morala toženka po zaključenem ugotovitvenem postopku tožnika seznaniti z rezultati ugotovitvenega postopka in mu dati možnost, da se o njih izreče pred izdajo odločbe.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - poziv k dopolnitvi vloge - razjasnitev pravno pomembnega dejstva - razlaga pravilnika
Ob tem, ko je pridobila izpis iz baze SICRIS, ki za dr. A.A ni izkazoval prav nobene točke, toženka tožnice neutemeljjeno ni pozvala k dodatnim pojasnilom oziroma dopolnitvam v skladu z 22. členom Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, na podlagi katerega je toženka izvedla javni razpis, čeprav ničelno število točk SICRIS glede na v prijavi navedeno znanstveno oziroma strokovno delo dr. A.A. že na prvi pogled predstavlja vsebinsko nejasnost.
Izpodbijana odločitev ne vsebuje konkretnih razlogov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je bila tožničina prijava projekta zavrnjena. Iz javnega razpisa izhaja, da se v kategorijo A uvrstijo samo tisti projekti, ki imajo oceno B1 + B2 + B3 + B4 + B5 višjo od 15 (prag). Iz obrazložitve izpodbijanega akta pa ne izhaja, zakaj se tožničin projekt, ki je dobil skupno oceno 16,00, ni uvrstil v kategorijo A, niti zakaj je tožničin predlog uvrščen v kategorijo B in zakaj je zavrnjen.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - novo vozilo
Tožeča stranka je načrtovala nakup gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višin že v letu 2014, kar dokazuje datum objave javnega naročila, 24. 11. 2014. Tudi sicer se predmet Poziva financira (tudi) iz sredstev požarnega sklada, zato je bila oddaja javnega naročila za sporen nakup dejansko izvedena še pred odločitvijo pristojnega organa o načrtovanem financiranju na podlagi Poziva, kar tožeči stranki po presoji sodišča onemogoča uvrstitev v postopek ocenjevanja.
ZUS-1 člen 2, 17, 17/1, 36, 36/1-2, 36/1-4. ZUP člen 214, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - stranka v postopku - prezgodaj vložena tožba - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Iz podatkov spisa - in tega tudi prva tožnica ne zatrjuje - ne izhaja, da je bil ta sklep prvi tožnici vročen. Če pa ni bil vročen, potem za prvo tožnico ni bil izdan. Izdaja akta namreč implicira tudi vročitev akta.
Presoja zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu ni možna, če izpodbijani akt nima nobene navedbe o tem, na podlagi katerih zakonskih določb je organ odločal.
Toženka z razlogi, navedenimi v odgovoru na tožbo, ne more nadomestiti oziroma dopolniti obrazložitve akta, ki je izpodbijan v upravnem sporu.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja
V zadevah javnih razpisov je presoja sodišča glede izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je organu, ki ocenjuje projekte, prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Navedeno pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.
V skladu s poglavjem 2.7 razpisne dokumentacije mora nakup osnovnih sredstev temeljiti na načelih gospodarnosti in učinkovitosti porabe odobrenih sredstev. Enako načelo določa tudi ZJF v tretjem odstavku 2. člena. Navedeno načelo pa se odraža v doseganju najboljše cene pri nakupu osnovnih sredstev, to je cene, ki jo prodajalec lahko razumno doseže in najugodnejše cene, ki jo lahko kupec razumno doseže.
sofinanciranje iz javnih sredstev - finančna pomoč - javni poziv - ugotovitveni postopek - tožbena novota
Tožnik je šele v tožbi oporekal opravljeni primerjavi med vozilom Smart fortwo coupe electric drive in Smart fortwo cabrio in upoštevani vrednosti primerljivega vozila iz spletnega oglasa, četudi bi to lahko in moral storiti že v izjasnitvi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, ki so razvidne iz poročila tožene stranke. Šele v tožbi je tudi predlagal imenovanje izvedenca avtomobilske stroke. Gre za ugovore, ki so tožbena novota, in jih tožnik ni uveljavljal v ugotovitvenem postopku, četudi je to možnost imel. To pa pomeni, da teh navedb, skladno z določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, v postopku upravnega spora ni dopustno upoštevati. Skladno z 52. členom ZUS-1 se namreč nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
sofinanciranja iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - neopredmetena osnovna sredstva - upravičeni stroški - projektno delo
Tožeča stranka je v svoji vlogi strošek v višini 65 000,00 EUR (kot upravičeni strošek nakupa spletnega programa B.) v prijavi umestila med neopredmetena osnovna sredstva ter hkrati navedla, da bo programsko opremo B. začela prodajati oziroma z njo razpolagati v letu 2019 in s tem pred potekom treh let od napovedanega zaključka projekta v letu 2017. Vendar pa je obenem iz tožbenih navedb in iz listin, ki so v spisih, razvidno tudi, da pri računalniškem programu B. ne gre le za programsko opremo, ki je namenjena potrebam projekta, temveč da je omenjeni program, poleg prototipa vgradne omare, hkrati prijavljen kot projekt oziroma kot sestavni del projekta ter da je kot takšen obravnavan tako v prijavi kot v poslovnem načrtu. Glede projekta in njegovega trženja pa so v razpisu navedene zahteve, ki so različne od omejitev, ki jih vsebuje citirana določba 8.1. razpisa. Tako se npr. v 4. točki razpisa izrecno zahteva, da morajo biti ponujeni proizvodi in storitve tržno naravnani, rezultat sofinanciranja, t.j. nov ali izboljšan produkt pa, kot sledi iz Obrazca za odpiranje prijav VBLN, najkasneje v 24 mesecih po zaključku celotnega projekta dostopen na trgu. Zato bi bilo po presoji sodišča pri odločanju, ali tožeča stranka izpolnjuje sporni pogoj iz razpisa, potrebno upoštevati omenjeni posebni položaj programa ter s tem povezane okoliščine, ki jih tožeča stranka zatrjuje v tožbi in na tej podlagi ponovno odločiti v zadevi.
Tožnikova vloga je bila zavržena zaradi neizpolnjevanja pogoja, kot ga določa razpisna dokumentacija in sicer posebnega pogoja iz točke 6.2.1. razpisnega besedila, ker v vlogi navaja zaprošena sredstva v višjem znesku, kot je določeno v Javnem razpisu.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji - upravičeni stroški - začetek aktivnosti
Na podlagi v postopku pred pristojnim organom ugotovljenih dejstev sodišče zaključuje, da so se aktivnosti v zvezi s projektom (oziroma začetek izvajanja projekta) začele s sklenitvijo navedenih pogodb, to pa je bilo pred pred dnem oddaje vloge na javni razpis, zato pogoji javnega razpisa niso bili izpolnjeni. Projekti, za katere so se aktivnosti začele že pred datumom oddaje vloge na javni razpis, namreč niso upravičeni projekti po tem javnem razpisu. Glede na to je bila vloga tožeče stranke tudi po presoji sodišča pravilno zavrnjena.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - vročanje - pomota pri vročanju - prepozna vloga
Dopolnitev vloge, ki jo je tožnik oddal 3. 6. 2016, je prepozna, saj je bila vložena po preteku 8 dnevnega roka, ki se je iztekel 2. 6. 2016 in je zato obstajala pravna podlaga iz četrtega odstavka 22. člena Javnega razpisa za zavrženje tožnikove vloge na Javni razpis.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - uporaba določb ZUP - kršitev pravil postopka
Med trajanjem upravnega spora je toženka sicer na podlagi 273. člena ZUP izdala odločbo, s katero je izpodbijano odločbo odpravila in zavrnila sofinanciranje predmetnega tožnikovega projekta. Po citirani zakonski določbi se nova odločba lahko izda le v primeru, če se z njo zahtevku ugodi. Toženka z (novo) odločbo, na katero je tožnik (tudi) razširil tožbo, ni ugodila zahtevku tožnika, ampak ga je ponovno zavrnila. Odločitve tudi ni spremenila, saj odločitev o tožnikovi vlogi oz. izrek odločbe ostaja tudi potem, ko je prvo izdano odločbo odpravila, vsebinsko enak. Tudi po odločbi se namreč prijavljeni kulturni projekt tožnika ne sprejme v sofinanciranje. Slednje pomeni, da je izrek v obeh primerih enak, dejansko pa se dopolnjujejo le njeni razlogi in s tem obrazložitev (prve) izpodbijane odločbe. To pa pomeni, da ni bistveno napačen in v nasprotju z določbami 273. člena ZUP le izrek izpodbijane odločbe, temveč za takšno odločbo v navedenih določbah 273. člena ZUP sploh ni podlage, zato jo je sodišče kot nezakonito odpravilo.
ZKme-1 člen 54, 57. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. ZUP člen 214.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - znižanje izplačil - obrazložitev odločbe
Na podlagi skope obrazložitve ni mogoče zanesljivo ugotoviti, katere postavke iz vloge za odobritev sredstev in katere postavke iz zahtevka za izplačilo sredstev je Agencija primerjala in upoštevala pri izračunu znižanja izplačila.