Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 1.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - točkovanje vloge - bivanje v neprimernem stanovanju - vlaga v stanovanju - zdravstvene razmere - zdravniško potrdilo
Komisijski ogled je bil po podatkih spisov opravljen, pri tem pa ugotovljeno, da vlaga ni prisotna. To je vse, kar izhaja iz zapisnika o ogledu, ki se nahaja v spisih, pri čemer naj bi po tožnikovih navedbah ogled trajal le tri minute in ne da bi si komisija ogledala vse prostore v stanovanju, v katerih je po trditvah v tožbi in pred tem že v pritožbi in v izjavi, ki jo je dal tožnik na poziv za dopolnitev vloge, vidna vlaga, zlasti v kuhinji in v predsobi. Da bi bili s strani komisije pregledani vsi prostori v stanovanju, pa iz zapisnika ni razvidno. Ravno tako ni razvidno, koliko časa je trajal ogled, kar pomeni, da tožnikovih ugovorov, ki jih je dal v zvezi z ogledom, ni mogoče preveriti. Odgovora na tožnikove ugovore v zvezi z ogledom tudi ni najti v odločbi o pritožbi in v odgovoru na tožbo, kar vse pri sodišču vzbuja dvom v korektnost opravljenega ogleda in s tem v relevantnost ugotovitve, ki jo vsebuje zapisnik in na kateri sloni izpodbijana odločitev. Poleg tega je tožnik naknadno, že po ogledu, vendar pred izdajo odločbe prve stopnje, predložil tudi zapisnik o točkovanju in izvedensko mnenje, s katerima dokazuje vlago v stanovanju. O predloženih listinah se organ prve stopnje ne izreče.
ZUP člen 238. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 1.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoj - ožji družinski član - dolžnost preživljanja - dohodek gospodinjstva - hišniško stanovanje - bivanje v neprimernem stanovanju
Ni podlage za to, da bi se tožnikova družina upoštevala kot tričlanska. Tožnikov sin je namreč star 38 let in zaposlen, kar pomeni, da dolžnosti njegovega preživljanja ni in da ga zato po določbah razpisa ni mogoče šteti za družinskega člana. Sodišče sicer ne dvomi, da pomaga očetu - tožniku skrbeti za bolno ženo oziroma za svojo mater, vendar pa skrb za družinskega člana v razpisu ni predvidena kot okoliščina, ki bi vplivala na opredelitev družinskega člana in je zato pri odločanju ni bilo mogoče upoštevati ter dodeliti zahtevanih točk. Se pa bolezen oziroma invalidnost družinskega člana upošteva kot posebna postavka pri točkovanju in je bila kot takšna upoštevana tudi v konkretnem primeru. Ravno tako pa že na podlagi kriterijev iz razpisa ni bilo mogoče upoštevati bivanja v hišniškem stanovanju, saj se po vseh treh postavkah, ki se nanašajo na tovrstno bivališče, zahteva, da uporabnik hišniškega stanovanja opravlja hišniška ali temu sorodna dela.
Posameznik se ne more zanašati na to, da se veljavni predpis ne bo spremenil. Spreminjanje predpisov je namreč v sami naravi prava. Po presoji sodišča povedano velja tudi oziroma še posebej na področju javnih razpisov in dodeljevanja nepovratnih sredstev, kjer je (glede na zasledovane cilje, pa tudi obseg razpoložljivih sredstev) vedno moč pričakovati spremembe, pri čemer gre tudi sicer v tovrstnih zadevah za dodeljevanje sredstev pravnim subjektom in ne za stopnjevanje njihovih obveznosti.
morsko ribištvo - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - poseg v pričakovane pravice
Pred objavo Javnega razpisa tožnik (na tej podlagi) ni pridobil nobenih pravic, po presoji sodišča pa tudi ne pravno varovanih upravičenih pričakovanj, kot zatrjuje. Pravico do sredstev bi tožnik pridobil šele z odločbo, s katero bi mu bila sredstva na podlagi Javnega razpisa dodeljena. Govoriti ni mogoče niti o tožnikovi pričakovani pravici. Le-ta je namreč ekvivalent pridobljeni pravici, loči ju zgolj časovna komponenta. Gre torej za situacije, ko je dejanski stan, na podlagi katerega pravni subjekt pridobi pravico, povsem določen; razlika je zgolj v tem, da je pridobljena pravica že nastala, pričakovana pa šele bo, pri čemer pa njen nastanek ni vprašljiv. Vsako pričakovanje pa (še) ni pričakovana pravica.
Materialni okvir odločanja o dodelitvi sredstev je javni razpis. Na javnem razpisu lahko uspešno kandidira prijavitelj, ki izpolnjuje z razpisom določene pogoje. S tem se uresničuje pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, ki se odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis, in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse. Iz povedanega tudi izhaja, da je pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja razpisnih pogojev in meril.
morsko ribištvo - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - gospodarski ribolov - poseg v pričakovane pravice - sprememba predpisa
Spreminjanje predpisov je v sami naravi prava. Po presoji sodišča povedano velja tudi oziroma še posebej na področju javnih razpisov in dodeljevanja nepovratnih sredstev, kjer je (glede na zasledovane cilje, pa tudi obseg razpoložljivih sredstev) vedno moč pričakovati spremembe, pri čemer gre tudi sicer v tovrstnih zadevah za dodeljevanje sredstev pravnim subjektom in ne za stopnjevanje njihovih obveznosti. V zvezi z obravnavano zadevo sodišče dodaja, da je bila individualna premija za ribiče z Operativnim programom določena kot finančna kompenzacija zaradi neizvajanja gospodarskega ribolova slovenskih ribičev v teritorialnih vodah Hrvaške, dokler ne bo določena meja na morju.
javni razpis - imenovanje direktorja javnega zavoda - obvestilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Neuspeli javni razpis in z njim povezano obvestilo nimata nobenega vpliva na pravni položaj prijavljenih kandidatov. Rezultati javnega natečaja, ko ni bil izbran nihče, po presoji sodišča ne pomeni odločitve o tožnikovi pravici ali pravni koristi in iz tega sledi, da obravnavana tožba zoper obravnavano obvestilo ne more biti tožba v upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Z obvestilom, ki se nanaša na tožnikovo kandidaturo, se dejansko tudi ni odločalo o tožnikovi pravici do zasedbe delovnega mesta, saj te izključne pravice nima.
ZUJIK člen 100, 120. URS člen 23, 25. ZUP člen 210.
javni razpis - oddaja v najem - izdaja odločbe - pravica do pravnega varstva - slikarski atelje
V tej zadevi se sodišče ni moglo spuščati v presojo zakonitosti vsebinske odločitve o nedodelitvi ateljeja tožniku, kajti izpodbijani akt je nezakonit že iz drugih procesnih razlogov in ima takšno pomanjkljivost, da se ga ne da preizkusiti v smislu 1. odstavka 37. člena ZUS-1.
Vsi izvajalci javnega interesa na področju kulture morajo imeti enake možnosti konkuriranja in to mora veljati tako za dejavnost financiranja javnih kulturnih programov in projektov kulturnih oziroma umetniških ustvarjalcev, kot tudi za oddajanje v najem javne kulturne infrastrukture kulturnim oziroma umetniškim ustvarjalcem. Ena takšnih temeljnih procesnih garancij za enako obravnavanje umetnikov, ki konkurirajo za razne oblike pomoči iz javnih sredstev, pa je določba 1. odstavka 120. člena ZUJIK, ki določa, da na podlagi predloga strokovne komisije minister oziroma župan občine izda o vsaki ustrezni vlogi prispeli na javni razpis, posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa.
Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa (1999) člen 22, 22/2. URS člen 3, 3/2, 120, 153. ZSpo člen 7, 7/2, 9, 9/1, 9/3, 9/3-3, 10, 12.
sofinanciranje iz javnih sredstev - šport - javni interes v športu - načelo zakonitosti v upravnem pravu
Pooblastilo ministru, da podrobneje opredeli merila, ne more biti podlaga za odločitev ministra, da opredelitev obsega, kot je število sofinanciranih programov za posamezno športno panogo, prepusti komu drugemu.
ZJAKRS člen 10. ZUJIK člen 100, 116, 116/1, 116/2. ZUP člen 7, 13, 82, 82/1, 237, 237/2, 237/2-3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do vpogleda v spis - dostop do informacij javnega značaja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - bistvena kršitev določb postopka
Iz vloge tožnika z dne 29. 6. 2016 nikjer ne izhaja, da je zahteval dostop do informacij javnega značaja, temveč je v njej izrecno navedeno, da zahteva vpogled v dokumentacijo v zvezi z obravnavanim javnim razpisom (to dokumentacijo potem tudi konkretno opredeli), kar pomeni, da je organ že s tem, ko je to tožnikovo vlogo obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ravnal v nasprotju s 116. členom ZUJIK oziroma 82. členom ZUP in je že iz tega razloga izpodbijana odločba nezakonita ter jo je treba odpraviti. Sodišče se namreč strinja s tožnikom, da mu je bilo na tak način onemogočeno učinkovito pravno varstvo, saj se tožnik v pritožbenem postopku oziroma v teku (svojega) pritožbenega roka zoper izpodbijano odločbo ni mogel seznaniti z dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, posledično pa zato tudi ni mogel učinkovito varovati in uveljaviti svoje pravice do pritožbe. S takim postopanjem pa je organ zagrešil bistveno kršitev določb postopka (7. člen v zvezi s 13. členom ZUP oziroma smiselno 3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), ki je vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
javni razpis - svetovalec za begunca - izpolnjevanje pogojev - starostna meja
V obravnavani zadevi ni bila kršena tožnikova pravica, da pod enakimi pogoji kot ostali kandidira na javnem razpisu, saj so bili razpisni pogoji za imenovanje za svetovalca za begunce za vse kandidate enaki. Pogoj starostne meje 70 let za kandidate, ki lahko na javnem razpisu uspešno kandidirajo za imenovanje za svetovalca za begunce, je bil postavljen za vse kandidate enako. Tožnik je tako kot ostali kandidati kandidiral na javnem razpisu, pri čemer pa ni izpolnjeval vseh zakonsko predpisanih pogojev za imenovanje za svetovalca za begunce. Po povedanem po presoji sodišča tožnik v predmetnem postopku ni bil diskriminiran.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - rok za prijavo - pravočasnost vloge - način oddaje vlog - z javnim razpisom določen način oddaje vloge
Po presoji sodišča bi morala toženka, da bi zagotovila enako obravnavo tistih, ki so se odločili vlogo prinesti neposredno na vložišče prvostopenjskega organa, zagotoviti, da se vložišče prvostopenjskega organa za sprejem predmetnih vlog odpre ob 8. uri, torej ob uri, ko po razpisu začne teči rok za oddajo vlog, in ko so svoje vloge lahko oddali tisti, ki so se odločili to storiti po pošti.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - sofinanciranje doktorskega študija - povprečna ocena
Kot sledi iz Meril za izbiro kandidatov v 4. točki razpisa, po katerih se poleg uspeha na visokošolskem študiju ocenjuje raziskovalno ali strokovno delo in nagrade, je očitno ravno strokovnost poglavitno merilo za izbiro kandidatov. Strokovnost oziroma strokovno usposobljenost pa nedvomno izkazuje tudi študijski uspeh oziroma dosežene ocene. Na ocene, ki jih je dosegel na magistrskem študiju, kot na relevanten pokazatelj njegove strokovnosti, se nenazadnje sklicuje tožnik v tožbi. Zato ni mogoče slediti tožbenim ugovorom, po katerih je sporni pogoj (zahtevana povprečna ocena) neprimeren, slediti pa tudi ni mogoče ugovorom, po katerih spodbuja neenako obravnavanje študentov in je kot takšen (v zakonskem in ustavnem pogledu) diskriminatoren. Pogoj namreč velja enako za vse kandidate, pri čemer že tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasni tudi, v čem in zakaj je položaj študentov bolonjskega študijskega programa in tistega, ki je veljal pred njim, primerljiv, ter hkrati tožbene navedbe o težavnosti predbolonjskega študija utemeljeno opredeli kot tožnikovo subjektivno oceno, ki ji kot takšni ni mogoče slediti.
V obravnavanem primeru ni spora o tem, da je tožnikov sin ob prijavi na javni razpis dopolnil 26 let in da je zaposlen in da torej po predpisih, na katere se pravilno sklicujeta oba pristojna organa, tožnikova dolžnost, da sina preživlja, ni podana. Poleg tega je v obrazcu vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem v zadostni meri pojasnjeno, kdo se po pogojih razpisa šteje, poleg zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, med druge ožje družinske člane prosilca. Po točki I.3. so to družinski člani, za katere velja medsebojna dolžnost preživljanja, v opombi k tej točki pa je navedeno, kdo sodi med njih, in ko gre za otroke, so to "otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati - v primeru študija najdlje do zaključka dodiplomskega študija oziroma dopolnjenega 26. leta starosti, v primeru šolanja na visoki stopnji, ki traja pet ali šest let, ali če zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem otrok šolanja ni končal v predpisanem roku, pa še toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi iz teh razlogov podaljšalo".
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu, v delu, ki se nanaša na merilo 6, ne pojasni in ne konkretizira razlogov za zavrnitev vloge tožeče stranke. Iz ugotovitev obeh ocenjevalcev izhaja, da naj bi tožeča stranka v finančnem načrtu presegla najvišji možni znesek za sofinanciranje, kot je bil opredeljen v Javnem razpisu. Tožena stranka pa ne zaključi in ne pojasni ali je omenjeno razhajanje v višini zgolj nekaj centov (ključni) razlog, zaradi katerega je bila vloga tožeče stranke zavrnjena. Prav tako še tožena stranka različnih ugotovitev obeh ocenjevalcev ni opredelila, pač pa jih je zgolj povzela. Tako vsebinski razlogi za izpodbijani sklep sploh niso pojasnjeni.
Odločitev sodišča v obravnavani zadevi temelji na presoji narave javnega razpisa. Sodišče namreč meni, da so materialni okvir odločanja določbe Javnega razpisa, ki v konkretnem primeru temelji na določbah Uredbe o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007 - 2013. Pred objavo Javnega razpisa tako tožnik (na tej podlagi) ni pridobil nobenih pravic in upravičenih pričakovanj. Pravico do sredstev bi tožnik pridobil šele s (pravnomočno) odločbo, s katero bi mu bila sredstva na podlagi Javnega razpisa dodeljena.
V skladu z načelom zaupanja v pravo se pravnim subjektom ne sme arbitrarno poslabšati pravnega položaja s stopnjevanjem obveznosti za naprej. Pri presoji utemeljenosti in sorazmernosti posega je treba upoštevati, da načelo zaupanja v pravo nima absolutne veljave in je v večji meri kot posamezne ustavne pravice dostopno možnim omejitvam. Posameznik se torej ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis ne bo spremenil.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - sestava komisije - dostop do informacij javnega značaja
Postopek javnega razpisa je po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena, da se zagotovi, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem na razpis prijavljenim je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev v skladu s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu je odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt ovrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije, s katerimi se tudi zagotavlja enako obravnavanje prispelih operacij. To pa še ne pomeni, da bo na razpisu vsak od prijavljenih s svojo vlogo oziroma projektom tudi uspel oziroma pridobil sredstva v zaprošeni višini. V pristojnosti strokovne komisije je, da po vnaprej predpisanih kriterijih ovrednoti projekte vseh prijavljenih na javni razpis, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno.
javni razpis - pogoji za sofinanciranje - način oddaje vlog - z javnim razpisom določen način oddaje vloge - zaporedje prispelih vlog - pravočasnost vloge - čas oddaje pošiljk - pogodbena pošta
Besedilo Javnega poziva, ki kot osnovno merilo za izbor določa datum in uro oddaje vloge na pošto, ne izključuje, da bi v primeru morebitne napake, do katere lahko pride tudi pri odpremi priporočene poštne pošiljke, prijavitelj dejanski datum in čas oddaje vloge na pošto dokazoval s potrdilom o oddaji pošiljke.
sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep je bil potrjen s strani Agencijeza raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v postopku preverjanja, pri čemer se Agencija pri tem sklicuje na 15. člen ZRRD. Slednji se nanaša na postopek pri odločitvi Agencije o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna. V obravnavani zadevi pa ne gre za izbiro raziskovalnega programa, saj je bil ta že (predhodno) izbran, pač pa gre (zgolj) za zamenjavo vodje tega (že izbranega) programa (iz razloga tožnikove upokojitve). Iz določb navedenega člena ZRRD in tudi iz drugih določb ZRRD pa ne izhaja, da bi sklep o zamenjavi vodje projekta bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Po presoji sodišča tako ne gre za akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.