ZKme-1 člen 52. Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 34, 34/6.
V obravnavani zadevi ni sporno, da se je rok za oddajo vloge na razpis iztekel 1. 6. 2016 in da tožnica svoji pravočasni vlogi ni priložila nobenega od zahtevanih dokimentov, temveč da je šele po pozivu organa predložila navedeni sklep ARSO z dne 15. 12. 2016, da ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja.
Gre namreč za enega od vsebinskih vstopnih pogojev na razpis, ki ga mora vlagatelj izkazovati že ob oddaji vloge. S predložitvijo sklepa, ki je bil izdan šele po oddaji vloge na javni razpis in tudi po njegovem zaprtju, zato ni izpolnila splošnih pogojev.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - ocena vloge - komisija
Ocenjevalec zanika primernost projekta glede na cilje razpisa in ne naredi ocene po kriterijih iz posameznih podmeril, to pa po presoji sodišča dovolj jasno sledi iz opisov posameznih kriterijev pri posameznem podmerilu in iz utemeljitev posameznih ocen, ki kriterijem po vsebini ne sledijo. Utemeljitev ocene pri podmerilu 1.1. sicer res vsebuje več (4) odstavkov, od katerih pa prvi obravnava oziroma ugotavlja zgolj število že objavljenih člankov na isto temo in drugi problematizira vsebino predloga, vendar pa iz navedenih ugotovitev ne izpelje zaključka v smislu zadevnega podmerila, to je „Stopnje tehnološke odličnosti RRI projekta“ in projekt v tem smislu oceni, temveč zaključi, da gre sicer nedvomno za zanimivo študijo, ki pa na zadevni Javni razpis ne sodi. Pri ostalih podmerilih se nato ocenjevalec le še sklicuje na komentar pri omenjeni točki 1.1 in naredi enak zaključek, kot ga je naredil pri omenjenem podmerilu, kar pomeni, da ocene po kriterijih iz ostalih podmeril ne naredi in da torej njegova ocena ni narejena v skladu z merilom 1.
ZŠtip-1 člen 49. Pravilnik o dodeljevanju štipendije Ad futura (2014) člen 1.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - pridobitev štipendije za študij v tujini - razpisni pogoj
Vlagatelj lahko po točki 7.5. Karierni načrt - 10 točk uveljavlja funkcije in vodilne vloge ter delovne izkušnje iz let 2013, 2014 in 2015. Te funkcije in vodilne vloge mora navesti na obrazcu Dosežki in karierni načrt do poteka roka za prijavo in zanje predložiti dokazila, opredeljena v nadaljevanju, sicer ne bodo upoštevane. Če uveljavlja več izkušenj, ki presegajo največje število možnih točk pod posamezno točko, se točkujejo le izkušnje do največjega števila točk. Ostalih izkušenj sklad ne bo preverjal (drugi odstavek točke 7.5. razpisa). V nadaljnjem besedilu omenjene točke je določeno, da se posebej točkujejo Funkcije in vodilne vloge v različnih organizacijah (točka 7.5.1.) in posebej Relevantne delovne izkušnje (točka 7.5.2.), pri čemer se posamezne funkcije oziroma relevantne delovne izkušnje točkujejo z ozirom na stopnjo zahtevnosti oziroma njihovo trajanje s točkami v razponu od 0 do 5 točk, oziroma v razponu od 3 do 5 točk, s tem da so pri vsaki od omenjenih (pod)točk določeni še posebni kriteriji za točkovanje ter vsebina dokazil, ki jih je potrebno predložiti, če vlagatelj uveljavlja točke po teh merilih. Iz navedenega je po presoji sodišča dovolj jasno razvidno, da se vlagatelju oziroma prijavitelju na razpis po tej točki razpisa (7.5.) lahko dodeli skupno največ 10 točk. V zadostni meri je po presoji sodišča razvidno tudi najvišje število točk (5), ki jih je mogoče doseči po posameznem (pod)merilu.
Glede na to, da so v Javnem razpisu bila določena merila ocenjevanja, bi morala biti odločitev utemeljena in obrazložena na navedenih merilih, tako da bi bilo razvidno zakaj je pri posameznem merilu tožeča stranka prejela (le) določeno število točk in (morda) ne več. Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti v obrazložitvi upravnega akta. Relevantni razlogi za odločitev morajo biti namreč podani v obrazložitvi upravnega akta
Strokovne ocene komisije za ocenjevanje vlog sodišče ne more preizkušati, saj za to ni usposobljeno. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, pri katerih kriterijih je bil tožnikov projekt ocenjen z manjšim številom točk, izhajajo pa tudi jasni in razumni razlogi za takšno oceno. Odločilna dejstva toženke, ki so narekovala sprejeto odločitev, da se tožnikov projekt, prijavljen na predmetni razpis, ne sprejme v sofinanciranje, so navedena v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Obrazložitev sprejete odločitve je možno tudi preizkusiti. Po mnenju sodišča ima izpodbijana sklep vse obvezne sestavine, navedene v 214. členu ZUP.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogodba o štipendiranju - razpisni pogoj - štipendija za študijski obisk v tujini
Tožnica se je študijskega obiska v Šanghaju udeležila po tem, ko je bil zanjo izobraževalni program pri Gimnaziji ... že zaključen, zato ji te udeležbe ni bilo mogoče več upoštevati kot izpolnitev dela obveznosti iz izobraževalnega programa.
ZLPLS člen 14, 14a. ZInvO člen 27, 27/1, 27/2. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 18.
Toženka mora svoje odločitve obrazložiti na nivoju, ki omogoča preizkus tistih ključnih razlogov, ki so vplivali na njeno odločitev. Ni dovolj samo sklicevanje na Navodilo za uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij, temveč mora iz sklepov izhajati tudi, kako so bile njegove določbe upoštevane pri ocenjevanju, in to ne zgolj na splošni ravni - na ravni razpisa, temveč tudi pri ocenjevanju posamezne vloge.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - razpisni pogoji za prijavitelja
Tožeča stranka za prijavitelja na omenjeni Javni razpis ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev. Iz besedila Javnega razpisa, to je iz prvega odstavka točke 3.2., sicer res ne sledi izrecno, da se lahko prijavi na razpis samo nosilec raziskovalnega programa, je pa to po presoji sodišča v zadostni meri razvidno iz določb Pravilnika in iz logike ter sobesedila Javnega razpisa, kot to obrazlaga tožena stranka v odgovoru na tožbo in v pripravljalni vlogi. Pri tem se utemeljeno sklicuje zlasti na točko 3.3. Javnega razpisa, po kateri se zahteva, da je raziskovalec vključen v programsko skupino pri prijavitelju, na programsko skupino in s tem na prijavitelja pa so vezani tudi njegova zaposlitev ter merila za ocenjevanje v fazi izbora in preverjanja uspešnosti izvedbe projekta (prvi odstavek točke 3.3. razpisa). Enako - da je prijavitelj lahko le matična RO, izhaja tudi iz vprašanj in odgovorov, ki jih je tožena stranka objavila na spletnih straneh in za katere se skladno s podatki spisov ugotavlja, da so bili objavljeni pred zaključkom Javnega razpisa in da so torej prijavitelji vloge lahko pripravili skladno z dodatnimi pojasnili.
Čeprav je ocenjevanje v okviru predpisanih meril strokovne narave, pa morajo vendar biti navedeni razlogi, iz katerih izhaja, zakaj je bila vloga tožeče stranke zavrnjena ter s tem omogočajo preizkus njene pravilnosti. Zgolj sklicevanje na določila predmetnega Javnega razpisa in v njem določena merila ter na premajhno število točk, ki jih je tožeča stranka dobila pri posameznem merilu, ne predstavlja obrazložitve, ki bi jo bilo mogoče preizkusiti.
Toženka je v odgovoru na tožbo z obširnejšo navedbo razlogov za točkovanje tožnikovega projekta sicer skušala dopolniti obrazložitev izpodbijane odločitve,vendar navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti v obrazložitvi upravnega akta. Relevantni razlogi za odločitev morajo biti podani v obrazložitvi upravnega akta.
ZJAKRS člen 8. Pravilnik o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo Republike Slovenije člen 3.
javni razpis - razpisna merila - strokovna komisija
Pravilnik o strokovnih komisijah JAK glede sestave strokovnih komisij s področja leposlovja in humanistike določa le, da mora komisija vključevati strokovnjaka za otroško in mladinsko literaturo ter strokovnjaka za humanistiko. Da strokovna komisija ne bi bila sestavljena v skladu z navedeno določbo, pa tožeča stranka v tožbi ne zatrjuje. Glede na navedeno ugovor tožeče stranke, da nobeden od članov komisije ni strokovnjak za področje risoromanov, tako z vidika pravilnosti sestave strokovne komisije, ni relevanten. Izven navedenega vidika pa se sodišče v okviru presoje zakonitosti odločitve o zavrnitvi vloge za sofinanciranje ne more spuščati v oceno primernosti oziroma strokovnosti posameznih članov strokovne komisije, saj je v pristojnosti JAK koga izmed uglednih avtorjev ali strokovnjakov, ki delujejo na področju knjige, bo imenovala v svoje strokovno telo.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 100, 100/1, 100/1-12, 101.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - neizpolnjevanje razpisnih pogojev - poziv k dopolnitvi vloge - poziv za dopolnitev vloge
Iz podatkov spisa izhaja (in temu tožnik ne nasprotuje), da tožnik k vlogi na javni razpis ni predložil izjave banke o zaprti finančni konstrukciji (torej o kreditiranju banke) za celotni znesek naložbe (tj. za 175.905,76 EUR brez DDV), ampak le za 50.000,00 EUR. Po pozivu organa na dopolnitev vloge je tožnik sicer predložil izjavo banke o kreditiranju za celotni znesek naložbe, vendar je bila izjava dana dne 4. 8. 2016, kar pa je glede na predpisan pogoj o izkazovanju zaprte finančne konstrukcije ob oddaji vloge na javni razpis prepozno, zaradi česar je organ utemeljeno zaključil, da tožnik pogoja, določenega v javnem razpisu, ne izpolnjuje.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3, 4. ZUP člen 238.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji za prijavitelja - dopolnitev nepopolne vloge - dokazila o izpolnjevanju pogojev
Razpisni pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev ter razpisni postopek, ki so opredeljeni v Javnem razpisu, ki je objavljen v skladu z določili SZ-1 in Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, samega ogleda ne določajo kot možnosti za merilo za opredelitev dodatnega števila točk glede kvalitete bivanja. Po Javnem razpisu se kot dokazilo za izpolnjevanje tega kriterija morajo predložiti listinski dokazi, kot so navedeni v Javnem razpisu pod tem kriterijem. Iz podtočke 8. točke 6. 4. Javnega razpisa pa izhaja, da mora vlagatelj predložiti ustrezen zapisnik o točkovanju stanovanja. Tega pa tožnica v postopku na prvi stopnji nedvomno ni predložila.
Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je potrebno upoštevati, da gre za javnopravno stvar in ne pa za odločanje o pravici tožnice. Prvostopenjski organ je v postopku ocenjeval popolnost vloge prijaviteljev na Javni razpis in odločal v skladu s pogoji Javnega razpisa. Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 34, 34/1, 34/1-6.
Iz podatkov spisa izhaja (in temu tožnica ne nasprotuje), da tožnica k vlogi na javni razpis predpisanega akta, izdanega v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje (torej okoljevarstvenega soglasja oziroma sklepa, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben), ni priložila, zaradi česar je organ utemeljeno zaključil, da tožnica pogoja, določenega v javnem razpisu, ne izpolnjuje.
Ugotovitve strokovne komisije ter vrednotenje tožnikovega programa z navedbo jasnih razlogov za vrednotenje po posameznem kriteriju iz predmetnega Javnega razpisa je razvidno na straneh 3 do 5 obrazložitve izpodbijane odločbe. Obrazložitev izpodbijane odločbe po mnenju sodišča tudi omogoča njen preizkus. Sodna kontrola v postopkih javnega razpisa je namreč omejena na vprašanje pravilnost postopka in pravilnosti uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v primernosti ocene komisije, če je ta razumno obrazložena
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom. Sodna presoja je v takšnih postopkih zadržana in omejena na presojo zakonitosti ter očitnih napak pri odločanju. Vendar po ustaljeni upravno-sodni praksi to ne pomeni, da akt o zavrnitvi ne bi moral obvezno vsebovati vseh tistih sestavin, ki so potrebne, da se ga da preizkusiti. Res je sicer, da je samo ocenjevanje strokovno opravilo, ki ne more biti predmet sodne presoje, vendar pa je pri odločitvi vseeno treba upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do obrazloženega sklepa.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5.
javni razpis - razpisni pogoj - nosilec kmetijskega gospodarstva - pomoč mladim kmetom - pogoji za pridobitev kmetije
Umetno ustvarjeni pogoji so tisti pogoji, ki sicer ne pomenijo kršitve črke predpisa, kot celota pa nasprotujejo namenu, oziroma cilju zaradi katerega so bili postavljeni in zato ne morejo uživati pravnega varstva.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - načelo zaslišanja strank
Tožnik je v postopku dokazoval, da račun z dne 31. 3. 2017, na katerega je odločitev oprla toženka, ni izkazoval resničnega dejanskega stanja ter da je bilo na njem napačno navedeno, da je bila storitev opravljena 31. 3. 2017, torej pred oddajo vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude. V dokazne namene je predložil nov račun izvajalca A. d. o. o. z dne z 17. 4. 2017, iz katerega izhaja, da je bila storitev opravljena 14. 4. 2017, in pojasnilo navedenega izvajalca, da je pri izdaji prvotnega računa prišlo do napake zaradi napačno navedenega datuma opravljene storitve na dobavnici. Ker se toženka v izpodbijani odločbi do navedenih dokazov argumentirano ni opredelila, pač pa je zgolj pavšalno navedla, da ima račun z dne 31. 3. 2017 večjo dokazno vrednost, kot račun z dne 17. 4. 2017, je bila kršena tožnikova pravica do izjave iz 9. člena ZUP.
Možnost, da bi vsa v tožnico včlanjena društva imela okroglo število članov, največje društvo pa celo zaokroženo na tisoč, je tako zelo malo verjetna, da je toženka v take podatke upravičeno podvomila. Tožnica je tista, ki se poteguje za sofinanciranje v obliki dodelitve javnih sredstev, za to mora biti podatke, na katere je oprla svojo vlogo, tudi sposobna izkazati.
Sodišče se strinja s toženko, da posamezni eno- ali nekajdnevni dogodki v različnih panogah (vlečenje vrvi, namizni tenis, mali nogomet) ne ustrezajo opredelitvi celoletnega športno-rekreativnega programa v smislu prvega odstavka 54. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni, saj v takem primeru ne gre za programe, katerih trajanje bi bilo enakomerno razporejeno čez desetmesečno obdobje, v kumulativi pa najmanj 60 ur športne vadbe letno.
Ocenjevanje vlog v javnem razpisu je v pristojnosti komisije. Predmet sodne presoje pa je (le), ali je ocena ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisanimi merili in po predpisanem postopku. Ocenjevanje vlog je strokovno opravilo, v te ocene pa sodišče ne sme posegati, zato mora biti sodna kontrola glede tega zadržana. Sodišče se tako ne more opredeljevati do tožbenih navedb, da je bila vloga tožeče stranke napačno ocenjena, saj tu ne gre za pravno ampak strokovno vprašanje. Sodišče lahko v takšno odločitev poseže le, če je obrazložitev očitno nerazumna.
javni razpisi - razpisni pogoj - nevladna organizacija - verska skupnost in podobne verske organizacije - pravnoorganizacijska oblika - neenako obravnavanje
S tem, ko je Javni razpis določil, da se nanj lahko prijavijo le subjekti (nevladne organizacije), ki so ustanovljeni na podlagi zakonov, ki urejajo društva, ustanove in (zasebne) zavode, je kot kriterij za razlikovanje dejansko uporabil kriterij njihove pravno organizacijske oblike (statusne organiziranosti). Ta kriterij pa tožnico, ki je registrirana v Republiki Sloveniji in je subjekt njenega pravnega reda, postavlja v neenak položaj v primerjavi z drugimi podobnimi dobrodelnimi (nevladnimi) organizacijami v državi ter ji v primerjavi z njimi onemogoča s 13. členom v zvezi z drugim odstavkom 2. člena Sporazuma zagotovljeno enako obravnavo.