ZJAKRS člen 8. Pravilnik o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo Republike Slovenije člen 3.
javni razpis - razpisna merila - strokovna komisija
Pravilnik o strokovnih komisijah JAK glede sestave strokovnih komisij s področja leposlovja in humanistike določa le, da mora komisija vključevati strokovnjaka za otroško in mladinsko literaturo ter strokovnjaka za humanistiko. Da strokovna komisija ne bi bila sestavljena v skladu z navedeno določbo, pa tožeča stranka v tožbi ne zatrjuje. Glede na navedeno ugovor tožeče stranke, da nobeden od članov komisije ni strokovnjak za področje risoromanov, tako z vidika pravilnosti sestave strokovne komisije, ni relevanten. Izven navedenega vidika pa se sodišče v okviru presoje zakonitosti odločitve o zavrnitvi vloge za sofinanciranje ne more spuščati v oceno primernosti oziroma strokovnosti posameznih članov strokovne komisije, saj je v pristojnosti JAK koga izmed uglednih avtorjev ali strokovnjakov, ki delujejo na področju knjige, bo imenovala v svoje strokovno telo.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 100, 100/1, 100/1-12, 101.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - neizpolnjevanje razpisnih pogojev - poziv k dopolnitvi vloge - poziv za dopolnitev vloge
Iz podatkov spisa izhaja (in temu tožnik ne nasprotuje), da tožnik k vlogi na javni razpis ni predložil izjave banke o zaprti finančni konstrukciji (torej o kreditiranju banke) za celotni znesek naložbe (tj. za 175.905,76 EUR brez DDV), ampak le za 50.000,00 EUR. Po pozivu organa na dopolnitev vloge je tožnik sicer predložil izjavo banke o kreditiranju za celotni znesek naložbe, vendar je bila izjava dana dne 4. 8. 2016, kar pa je glede na predpisan pogoj o izkazovanju zaprte finančne konstrukcije ob oddaji vloge na javni razpis prepozno, zaradi česar je organ utemeljeno zaključil, da tožnik pogoja, določenega v javnem razpisu, ne izpolnjuje.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 34, 34/1, 34/1-6.
Iz podatkov spisa izhaja (in temu tožnica ne nasprotuje), da tožnica k vlogi na javni razpis predpisanega akta, izdanega v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje (torej okoljevarstvenega soglasja oziroma sklepa, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben), ni priložila, zaradi česar je organ utemeljeno zaključil, da tožnica pogoja, določenega v javnem razpisu, ne izpolnjuje.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3, 4. ZUP člen 238.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji za prijavitelja - dopolnitev nepopolne vloge - dokazila o izpolnjevanju pogojev
Razpisni pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev ter razpisni postopek, ki so opredeljeni v Javnem razpisu, ki je objavljen v skladu z določili SZ-1 in Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, samega ogleda ne določajo kot možnosti za merilo za opredelitev dodatnega števila točk glede kvalitete bivanja. Po Javnem razpisu se kot dokazilo za izpolnjevanje tega kriterija morajo predložiti listinski dokazi, kot so navedeni v Javnem razpisu pod tem kriterijem. Iz podtočke 8. točke 6. 4. Javnega razpisa pa izhaja, da mora vlagatelj predložiti ustrezen zapisnik o točkovanju stanovanja. Tega pa tožnica v postopku na prvi stopnji nedvomno ni predložila.
Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je potrebno upoštevati, da gre za javnopravno stvar in ne pa za odločanje o pravici tožnice. Prvostopenjski organ je v postopku ocenjeval popolnost vloge prijaviteljev na Javni razpis in odločal v skladu s pogoji Javnega razpisa. Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani.
Ugotovitve strokovne komisije ter vrednotenje tožnikovega programa z navedbo jasnih razlogov za vrednotenje po posameznem kriteriju iz predmetnega Javnega razpisa je razvidno na straneh 3 do 5 obrazložitve izpodbijane odločbe. Obrazložitev izpodbijane odločbe po mnenju sodišča tudi omogoča njen preizkus. Sodna kontrola v postopkih javnega razpisa je namreč omejena na vprašanje pravilnost postopka in pravilnosti uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v primernosti ocene komisije, če je ta razumno obrazložena
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom. Sodna presoja je v takšnih postopkih zadržana in omejena na presojo zakonitosti ter očitnih napak pri odločanju. Vendar po ustaljeni upravno-sodni praksi to ne pomeni, da akt o zavrnitvi ne bi moral obvezno vsebovati vseh tistih sestavin, ki so potrebne, da se ga da preizkusiti. Res je sicer, da je samo ocenjevanje strokovno opravilo, ki ne more biti predmet sodne presoje, vendar pa je pri odločitvi vseeno treba upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do obrazloženega sklepa.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5.
javni razpis - razpisni pogoj - nosilec kmetijskega gospodarstva - pomoč mladim kmetom - pogoji za pridobitev kmetije
Umetno ustvarjeni pogoji so tisti pogoji, ki sicer ne pomenijo kršitve črke predpisa, kot celota pa nasprotujejo namenu, oziroma cilju zaradi katerega so bili postavljeni in zato ne morejo uživati pravnega varstva.
Možnost, da bi vsa v tožnico včlanjena društva imela okroglo število članov, največje društvo pa celo zaokroženo na tisoč, je tako zelo malo verjetna, da je toženka v take podatke upravičeno podvomila. Tožnica je tista, ki se poteguje za sofinanciranje v obliki dodelitve javnih sredstev, za to mora biti podatke, na katere je oprla svojo vlogo, tudi sposobna izkazati.
Sodišče se strinja s toženko, da posamezni eno- ali nekajdnevni dogodki v različnih panogah (vlečenje vrvi, namizni tenis, mali nogomet) ne ustrezajo opredelitvi celoletnega športno-rekreativnega programa v smislu prvega odstavka 54. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni, saj v takem primeru ne gre za programe, katerih trajanje bi bilo enakomerno razporejeno čez desetmesečno obdobje, v kumulativi pa najmanj 60 ur športne vadbe letno.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - načelo zaslišanja strank
Tožnik je v postopku dokazoval, da račun z dne 31. 3. 2017, na katerega je odločitev oprla toženka, ni izkazoval resničnega dejanskega stanja ter da je bilo na njem napačno navedeno, da je bila storitev opravljena 31. 3. 2017, torej pred oddajo vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude. V dokazne namene je predložil nov račun izvajalca A. d. o. o. z dne z 17. 4. 2017, iz katerega izhaja, da je bila storitev opravljena 14. 4. 2017, in pojasnilo navedenega izvajalca, da je pri izdaji prvotnega računa prišlo do napake zaradi napačno navedenega datuma opravljene storitve na dobavnici. Ker se toženka v izpodbijani odločbi do navedenih dokazov argumentirano ni opredelila, pač pa je zgolj pavšalno navedla, da ima račun z dne 31. 3. 2017 večjo dokazno vrednost, kot račun z dne 17. 4. 2017, je bila kršena tožnikova pravica do izjave iz 9. člena ZUP.
Ocenjevanje vlog v javnem razpisu je v pristojnosti komisije. Predmet sodne presoje pa je (le), ali je ocena ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisanimi merili in po predpisanem postopku. Ocenjevanje vlog je strokovno opravilo, v te ocene pa sodišče ne sme posegati, zato mora biti sodna kontrola glede tega zadržana. Sodišče se tako ne more opredeljevati do tožbenih navedb, da je bila vloga tožeče stranke napačno ocenjena, saj tu ne gre za pravno ampak strokovno vprašanje. Sodišče lahko v takšno odločitev poseže le, če je obrazložitev očitno nerazumna.
javni razpisi - razpisni pogoj - nevladna organizacija - verska skupnost in podobne verske organizacije - pravnoorganizacijska oblika - neenako obravnavanje
S tem, ko je Javni razpis določil, da se nanj lahko prijavijo le subjekti (nevladne organizacije), ki so ustanovljeni na podlagi zakonov, ki urejajo društva, ustanove in (zasebne) zavode, je kot kriterij za razlikovanje dejansko uporabil kriterij njihove pravno organizacijske oblike (statusne organiziranosti). Ta kriterij pa tožnico, ki je registrirana v Republiki Sloveniji in je subjekt njenega pravnega reda, postavlja v neenak položaj v primerjavi z drugimi podobnimi dobrodelnimi (nevladnimi) organizacijami v državi ter ji v primerjavi z njimi onemogoča s 13. členom v zvezi z drugim odstavkom 2. člena Sporazuma zagotovljeno enako obravnavo.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 4, 4/12, 4/14.
javni razpis - raziskovalna dejavnost - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - razpisni pogoji za prijavitelja
Neutemeljen pa je tudi tožnikov ugovor o kršitvah določb postopka, ker je toženka pri svoji presoji in argumentaciji zavrnitve vloge tožnika uporabila Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, ki ni bil naveden v javnem razpisu. Predmetni Javni razpis je bil sprejet med drugim tudi na podlagi ZRRD, ki v 43. členu daje zakonsko podlago za sprejem podzakonskega akta. Gre za zakonski in podzakonski okvir predmetnega javnega razpisa, ki je podrobneje pojasnjen v točki 12 obrazložitve te sodbe. Podatek o statusu nosilne (matične sli samostojne) raziskovalne organizacije, ki je v predmetnem javnem razpisu naveden kot razpisni pogoj pa ne izhaja neposredno iz določb Pravilnika, marveč iz uradnih javnih evidenc ARRS.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 4, 4/12, 14, 14/14.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - razpisni pogoj - razpisni pogoji za prijavitelja
Nosilci raziskovalnih programov so matične raziskovalne organizacije ali pa samostojne raziskovalne organizacije, kot izhaja iz odločbe ARRS o izvajanju javne službe na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti. Gre za zakonski okvir in posredno za podzakonski okvir predmetnega Javnega razpisa. Podatek o statusu matične raziskovalne organizacije tako ne izhaja iz Pravilnika, temveč iz uradnih javnih evidenc ARRS. Vpis v te evidence izvede ARRS po predpisanem postopku, na podlagi odločbe o izvajanju te javne službe. Tudi po presoji sodišča je pogoj za „prijavitelja“ na predmetni Javni razpis, da ima status matične raziskovalne organizacije, kar izhaja iz vsebine Javnega razpisa, razpisne dokumentacije in ne nazadnje tudi iz odgovorov na vprašanja v zvezi z Javnim razpisom, ki so objavljena na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, s katerimi je bil tožnik seznanjen.
Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin medijev (2006) člen 12. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 14.
V obravnavani zadevi ne gre za to, da ni mogoče razbrati povezave med kriteriji razpisa in razlogi za zavrnitev, kar tožnik navaja. V obravnavani zadevi je končni predlog strokovne komisije podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, iz katere je po povedanem jasno razvidno število doseženih točk, ki jih je projekt tožnika prejel v posameznih razpisnih merilih in tudi strokovna ocena projekta, ki jo je opravila strokovna komisija, ki je obvezen element končnega predloga komisije.
Glede na ustaljeno sodno prakso ima toženka v zadevah javnih razpisov določena polja proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev, ki že po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Iz ustaljene sodne prakse tudi izhaja, da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom. Slednjega pa tožnik ne izpodbija. Sporno je število doseženih točk, ki pa so rezultat ocene strokovne komisije. V obravnavani zadevi pa je ocena posameznih članov komisije po posameznih kriterijih razvidna tudi iz ocenjevalnega zapisnika, ki je sestavni del upravnih spisov, iz izpodbijane odločbe pa izhajajo vsi potrebni podatki za preizkus, torej tudi njihov seštevek, ki predstavlja skupno oceno strokovne komisije. Strokovna komisija pa je podala tudi skupno vsebinsko obrazložitev tožnikovega projekta glede vsakega posameznega kriterija glede na doseženo število točk.
Zakon od upravnega organa zahteva, da odločitev obrazloži tako, da se stranka ne seznani zgolj s sprejeto odločitvijo, pač pa tudi z vsemi razlogi, zaradi katerih je bila taka odločitev sprejeta. Le na tak način je namreč stranki v postopku zagotovljeno spoštovanje ustavno zagotovljenih pravic do enakega varstva pravic in do učinkovitega sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave RS).
Že tožena stranka je tožniku pojasnila, da predmet pritožbe oziroma tožbe ne morejo biti merila javnega razpisa. Slednja so bila upoštevana za vse prijavitelje in so bili vsi, ki so se prijavili na predmetni javni razpis enako obravnavani. Zato na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati mnenje Socialne zbornice Slovenije.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj
Tožena stranka je na podlagi 11. alineje poglavja 3.7.2. z naslovom „Zavrnitev vlog“, ki določa, da se vloga zavrne, če je prijavitelj med upravičene stroške uvrstil tudi neupravičene stroške in v vlogi predvidel sofinanciranje tudi neupravičenih stroškov, pravilno zaključila, da je to razlog za zavrnitev tožnikove vloge.
Postopek javnega razpisa je po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Uspeh na razpisu je odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt ovrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije, s katerimi se zagotavlja enako obravnavanje prispelih vlog. To pa še ne pomeni, da bo na razpisu vsak od prijavljenih s svojo vlogo tudi uspel oziroma pridobil sredstva v zaprošeni višini. V pristojnosti strokovne komisije je, da po vnaprej predpisanih kriterijih ovrednoti projekte vseh prijavljenih na javni razpis. Slednje je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno in čemur tožnik ne ugovarja. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (vključno s prilogo) tudi jasno izhaja, katera merila so bila upoštevana pri ugotavljanju upravičenosti do sofinanciranja in katera dejstva so bila pri ocenjevanju pri tem odločilna.
Bistveno za presojo je, da je iz obrazložitve jasno razvidno, koliko točk je komisija pri vsakem merilu oziroma podmerilu dodelila tožniku, vsaka posamezna ocena (oziroma dodeljeno število točk) pa je po posameznih merilih tudi podrobno obrazložena, tako da jo je sodišče lahko preizkusilo.
javni razpis - javno zasebno partnerstvo - predhodni postopek - pogoji za začetek predhodnega postopka po ZJZP - vloga o zainteresiranosti
V obravnavni zadevi ni sporno, da tožnica lastne pobude za začetek predhodnega postopka javno-zasebnega partnerstva ni podala, niti ni prejela vloge o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva. Da bi bilo mogoče začeti predhodni postopek še na kakšen drug način (na primer z izdelavo investicijskega elaborata), iz določb ZJZP ne izhaja.
Tožnikovi ugovori niso utemeljeni, sklicevanje na izjavo tožnikovega delavca z dne 26. 7. 2017 oziroma na pojasnilo tožnika z dne 26. 7. 2017 pa nerelevantno. Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik pogojev, ki so določeni v javnem povabilu in ki se izkazujejo na način, določen v javnem povabilu, ne izpolnjuje, je nerelevantno njegovo sklicevanje, da naj bi bila krivda na strani delavca. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je pogoj javnega povabila element, ki mora biti izpolnjen na način, kot je predviden v javnem povabilu in je izključujoče narave, zaradi česar ponudbe, ki ne izpolnjuje katerega od vnaprej določenih pogojev, v nobenem primeru ni mogoče sprejeti.