javni razpis - jezik v postopku - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Temeljno pravilo vsakega državnega organa in drugega organa, ki opravlja javno službo namreč je, da posluje in vodi postopek v slovenskem jeziku in v tem jeziku tudi izdaja pisne odpravke svojih odločitev. Ker tega tožena stranka ni spoštovala, je bistveno kršila določbe postopka, kar je razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
V postopku odločanja o javnopravnih zadevah, ima stranka pravico, da se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in dokazi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev, to pa zato, da ima možnost učinkovito zaščititi svoje pravice v postopku. S tem, ko tožena stranka tožeče stranke ni seznanila kdo je izdelal recenzije v njenem primeru, je ravnala v nasprotju z določbo 9. člena ZUP in s tem v nasprotju z določbo 22. člena Ustave RS, kar je bistvena kršitev določb postopka.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 3, 3/3.
javni razpis - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - nosilec kmetijskega gospodarstva
Ko gre za upravljanje KMG - skupnega pašnika ali KMG - planine v skupni rabi s strani pašne skupnosti, je nosilec pooblaščen s strani drugih nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki imajo pravico uporabe skupnih pašnikov ali planin in jih tudi dejansko uporabljajo, torej je nosilec lahko (tudi) drug subjekt, torej druga fizična oseba, za katero ni nujno, da je član agrarne ali pašne skupnosti, ki ima pravico uporabe zemljišč in jih tudi dejansko uporablja.
Če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da je tožnica kot nosilka kmetijskega gospodarstva delovala le v svojstvu pooblaščenke uporabnikov kmetijskega gospodarstva, da ni prejela sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za svoj delež v pašni skupnosti, saj ga ni imela, in da je prejela le plačilo za opravljeno delo pri pašni skupnosti, potem ni mogoče razlagati opisane dejanske situacije (ki nedvomno temelji na pravni ureditvi), kot da je tožnica sredstva iz naslova ukrepov kmetijske politike že prejela.
prijava na javni razpis - pogoji javnega razpisa - merila in kriteriji javnega razpisa - nova dejstva in dokazi
V zvezi z ugovori tožnika, ki se nanašajo na po njegovem mnenju neustrezno oceno pri posameznih podmerilih, ki naj bi bila po njegovem mnenju vsebinsko nevzdržna, sodišče gotavlja, da tožnik pri vsakem posameznem podmerilu navaja še dodatna dejstva, ki naj bi utemeljevala njegovo vlogo, vendar pa s tem drugačne odločitve sodišča ne more doseči. Njegova vloga je bila namreč ocenjena na osnovi podatkov oziroma navedb, ki jih je podal ob prijavi, kar je tudi pravilno in v skladu s pravili razpisnega postopka, in na tem temelji tudi odločitev toženke, ki je predmet presoje v upravnem sporu.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 19, 19/3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - izpolnjevanje razpisnih pogojev - slabo zdravstveno stanje - kronična bolezen
Toženkino stališče, da vnetje nosne sluznice ni bolezen zgornjih dihal, ni pravilno. Zgornja dihala namreč sestavljajo nos in usta, nosna in ustna votlina ter žrelo. Nadalje je kronično vnetje stanje, ki ga je potrebno opredeliti kot kronično bolezen. Se pa sodišče strinja, da ni izpolnjen drugi pogoj za točkovanje zdravstvenih razmer s 60 točkami, ker tožnik zapisnika o točkovanju oziroma mnenja izvedenca o stanju stanovanja ni predložil. Tožnik torej ni predložil dokazil, iz katerih bi izhajalo, da je v stanovanju, v katerem prebiva z družino, vlaga, katere posledica bi (lahko bilo) kronično vnetje nosne sluznice.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3. Zakon o prijavi prebivališča člen 5, 5/1.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev - stalno bivališče - zmotna uporaba materialnega prava
Splošni pogoji javnega razpisa ne določajo, da mora imeti prosilec stalno prebivališče na območju MOL (najmanj) celotno obdobje razpisnega roka oziroma ves čas, ko je mogoče oddati vlogo na razpis, ampak je uporabljen pojem tekom, torej med razpisnim postopkom. Če naj bi imel prosilec prijavljeno stalno prebivališče ves čas razpisnega postopka, bi moral Javni razpis to dovolj določno predpisati. Poleg tega Javni razpis v točki 7. (Splošne določbe) določa, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge. Glede na te določbe sodišče sodi, da je predpis pravilno uporabljen, če se "tekom postopka" razume, kot kadarkoli med postopkom in ne ves čas postopka.
ZUJIK člen 119. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 12, 13. ZUP člen 214.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe so izostali tako konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju, na podlagi katerih je organ ocenil, v kolikšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev, kot tudi, glede na to, da je tožnikov projekt dosegel več kot 250 točk, zakaj se njegov projekt ne more financirati. Vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno številko točk po posameznih kriterijih bi bilo treba konkretizirano obrazložiti, ne pa da je dejansko v besedilnem delu obrazložitve samo v obliki vezanega besedila podana ena in ista vsebina kot v preglednici s številom točk. Poleg tega bi bilo tudi treba navesti pojasnilo glede omejenosti finančnih sredstev, denimo višina razpoložljivih sredstev in najmanjše število točk, ki je še omogočalo dodelitev sredstev. Obrazložitev izpodbijane odločbe ni zadostna, saj ne omogoča preizkusa odločitve, niti glede točkovanja tožnikovega projekta niti glede omejenosti razpoložljivih finančnih sredstev.
ZRRD člen 37, 38, 43. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2011) člen 62, 62/3, 67.
koncesija - podelitev koncesij - izvajanje javne službe na podlagi koncesije - raziskovalna dejavnost - obrazložitev odločbe
Sodišče se strinja s tožečo stranko, da ostaja obrazložitev izpodbijane odločitve pomanjkljiva do te mere, da je ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve namreč ni mogoče z gotovostjo razbrati, na kateri pravni podlagi sloni, oziroma ali je bila uporaba pravne podlage pri odločanju s strani tožene stranke pravilna. Pri čemer gre, kot se pravilno poudarja v tožbi, za odločanje o pogoju za financiranje oziroma o izločitvenem kriteriju in bi bilo zato potrebno dejanske ugotovitve v tej zvezi in pravno podlago zanje v izpodbijani odločbi še posebej skrbno in povsem določno utemeljiti.
Zakonska podlaga za odločanje v tej zadevi je ZUJIK, ki v prvem odstavku 100. člena glede vprašanj postopkov javnega razpisa, kolikor teh vprašanj ne ureja sam, napotuje na smiselno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po določbah ZUP pa mora biti odločba obrazložena (tretji odstavek 110. člena v zvezi s prvim odstavkom 214. člena ZUP). Če ni, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. To pomeni, da je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 60, 60/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Tožnica pravilno opozarja, da iz obrazložitve izpodbijanega akta ni razvidno, na katere dokaze je toženka oprla svojo ugotovitev, da naj bi se v programski skupini P1-0255, ki jo je tožnica navedla v točki II prijavnega obrazca (Predstavitev raziskovalnega projekta), projekt izvajal v programski skupini z enim samim raziskovalcem, ki nima ustreznih izkušenj, kar po trditvah tožnice tudi ne drži.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe so izostali konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju, na podlagi katerih je organ ocenil, v kolikšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. Organ bi moral vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno številko točk po posameznih kriterijih konkretizirano obrazložiti. Obrazložitev, ki vsebuje le število priznanih točk po posameznih kriterijih in skupno število točk, ni zadostna, saj ne omogoča preizkusa odločitve.
ZKme-1 člen 52. Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 34, 34/6.
V obravnavani zadevi ni sporno, da se je rok za oddajo vloge na razpis iztekel 1. 6. 2016 in da tožnica svoji pravočasni vlogi ni priložila nobenega od zahtevanih dokimentov, temveč da je šele po pozivu organa predložila navedeni sklep ARSO z dne 15. 12. 2016, da ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja.
Gre namreč za enega od vsebinskih vstopnih pogojev na razpis, ki ga mora vlagatelj izkazovati že ob oddaji vloge. S predložitvijo sklepa, ki je bil izdan šele po oddaji vloge na javni razpis in tudi po njegovem zaprtju, zato ni izpolnila splošnih pogojev.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. V njej namreč ni navedena nobena konkretna okoliščina, ki je bila v okviru postavljenih kriterijev upoštevana pri ocenjevanju, tožničine vloge. Zato preizkus, ali so bili pri točkovanju tožničine vloge očitno kršeni kriteriji vrednotenja in ocenjevanja, ni mogoč, na kar pravilno opozarja tožnica v tožbi.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - ocena vloge - komisija
Ocenjevalec zanika primernost projekta glede na cilje razpisa in ne naredi ocene po kriterijih iz posameznih podmeril, to pa po presoji sodišča dovolj jasno sledi iz opisov posameznih kriterijev pri posameznem podmerilu in iz utemeljitev posameznih ocen, ki kriterijem po vsebini ne sledijo. Utemeljitev ocene pri podmerilu 1.1. sicer res vsebuje več (4) odstavkov, od katerih pa prvi obravnava oziroma ugotavlja zgolj število že objavljenih člankov na isto temo in drugi problematizira vsebino predloga, vendar pa iz navedenih ugotovitev ne izpelje zaključka v smislu zadevnega podmerila, to je „Stopnje tehnološke odličnosti RRI projekta“ in projekt v tem smislu oceni, temveč zaključi, da gre sicer nedvomno za zanimivo študijo, ki pa na zadevni Javni razpis ne sodi. Pri ostalih podmerilih se nato ocenjevalec le še sklicuje na komentar pri omenjeni točki 1.1 in naredi enak zaključek, kot ga je naredil pri omenjenem podmerilu, kar pomeni, da ocene po kriterijih iz ostalih podmeril ne naredi in da torej njegova ocena ni narejena v skladu z merilom 1.
ZŠtip-1 člen 49. Pravilnik o dodeljevanju štipendije Ad futura (2014) člen 1.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - pridobitev štipendije za študij v tujini - razpisni pogoj
Vlagatelj lahko po točki 7.5. Karierni načrt - 10 točk uveljavlja funkcije in vodilne vloge ter delovne izkušnje iz let 2013, 2014 in 2015. Te funkcije in vodilne vloge mora navesti na obrazcu Dosežki in karierni načrt do poteka roka za prijavo in zanje predložiti dokazila, opredeljena v nadaljevanju, sicer ne bodo upoštevane. Če uveljavlja več izkušenj, ki presegajo največje število možnih točk pod posamezno točko, se točkujejo le izkušnje do največjega števila točk. Ostalih izkušenj sklad ne bo preverjal (drugi odstavek točke 7.5. razpisa). V nadaljnjem besedilu omenjene točke je določeno, da se posebej točkujejo Funkcije in vodilne vloge v različnih organizacijah (točka 7.5.1.) in posebej Relevantne delovne izkušnje (točka 7.5.2.), pri čemer se posamezne funkcije oziroma relevantne delovne izkušnje točkujejo z ozirom na stopnjo zahtevnosti oziroma njihovo trajanje s točkami v razponu od 0 do 5 točk, oziroma v razponu od 3 do 5 točk, s tem da so pri vsaki od omenjenih (pod)točk določeni še posebni kriteriji za točkovanje ter vsebina dokazil, ki jih je potrebno predložiti, če vlagatelj uveljavlja točke po teh merilih. Iz navedenega je po presoji sodišča dovolj jasno razvidno, da se vlagatelju oziroma prijavitelju na razpis po tej točki razpisa (7.5.) lahko dodeli skupno največ 10 točk. V zadostni meri je po presoji sodišča razvidno tudi najvišje število točk (5), ki jih je mogoče doseči po posameznem (pod)merilu.
Glede na to, da so v Javnem razpisu bila določena merila ocenjevanja, bi morala biti odločitev utemeljena in obrazložena na navedenih merilih, tako da bi bilo razvidno zakaj je pri posameznem merilu tožeča stranka prejela (le) določeno število točk in (morda) ne več. Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti v obrazložitvi upravnega akta. Relevantni razlogi za odločitev morajo biti namreč podani v obrazložitvi upravnega akta
Strokovne ocene komisije za ocenjevanje vlog sodišče ne more preizkušati, saj za to ni usposobljeno. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, pri katerih kriterijih je bil tožnikov projekt ocenjen z manjšim številom točk, izhajajo pa tudi jasni in razumni razlogi za takšno oceno. Odločilna dejstva toženke, ki so narekovala sprejeto odločitev, da se tožnikov projekt, prijavljen na predmetni razpis, ne sprejme v sofinanciranje, so navedena v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Obrazložitev sprejete odločitve je možno tudi preizkusiti. Po mnenju sodišča ima izpodbijana sklep vse obvezne sestavine, navedene v 214. členu ZUP.
ZLPLS člen 14, 14a. ZInvO člen 27, 27/1, 27/2. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 18.
Toženka mora svoje odločitve obrazložiti na nivoju, ki omogoča preizkus tistih ključnih razlogov, ki so vplivali na njeno odločitev. Ni dovolj samo sklicevanje na Navodilo za uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij, temveč mora iz sklepov izhajati tudi, kako so bile njegove določbe upoštevane pri ocenjevanju, in to ne zgolj na splošni ravni - na ravni razpisa, temveč tudi pri ocenjevanju posamezne vloge.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogodba o štipendiranju - razpisni pogoj - štipendija za študijski obisk v tujini
Tožnica se je študijskega obiska v Šanghaju udeležila po tem, ko je bil zanjo izobraževalni program pri Gimnaziji ... že zaključen, zato ji te udeležbe ni bilo mogoče več upoštevati kot izpolnitev dela obveznosti iz izobraževalnega programa.
Čeprav je ocenjevanje v okviru predpisanih meril strokovne narave, pa morajo vendar biti navedeni razlogi, iz katerih izhaja, zakaj je bila vloga tožeče stranke zavrnjena ter s tem omogočajo preizkus njene pravilnosti. Zgolj sklicevanje na določila predmetnega Javnega razpisa in v njem določena merila ter na premajhno število točk, ki jih je tožeča stranka dobila pri posameznem merilu, ne predstavlja obrazložitve, ki bi jo bilo mogoče preizkusiti.
Toženka je v odgovoru na tožbo z obširnejšo navedbo razlogov za točkovanje tožnikovega projekta sicer skušala dopolniti obrazložitev izpodbijane odločitve,vendar navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti v obrazložitvi upravnega akta. Relevantni razlogi za odločitev morajo biti podani v obrazložitvi upravnega akta.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - razpisni pogoji za prijavitelja
Tožeča stranka za prijavitelja na omenjeni Javni razpis ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev. Iz besedila Javnega razpisa, to je iz prvega odstavka točke 3.2., sicer res ne sledi izrecno, da se lahko prijavi na razpis samo nosilec raziskovalnega programa, je pa to po presoji sodišča v zadostni meri razvidno iz določb Pravilnika in iz logike ter sobesedila Javnega razpisa, kot to obrazlaga tožena stranka v odgovoru na tožbo in v pripravljalni vlogi. Pri tem se utemeljeno sklicuje zlasti na točko 3.3. Javnega razpisa, po kateri se zahteva, da je raziskovalec vključen v programsko skupino pri prijavitelju, na programsko skupino in s tem na prijavitelja pa so vezani tudi njegova zaposlitev ter merila za ocenjevanje v fazi izbora in preverjanja uspešnosti izvedbe projekta (prvi odstavek točke 3.3. razpisa). Enako - da je prijavitelj lahko le matična RO, izhaja tudi iz vprašanj in odgovorov, ki jih je tožena stranka objavila na spletnih straneh in za katere se skladno s podatki spisov ugotavlja, da so bili objavljeni pred zaključkom Javnega razpisa in da so torej prijavitelji vloge lahko pripravili skladno z dodatnimi pojasnili.