Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 1, 1/2. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost člen 35, 35/6. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 48, 48/2, 48/2-2, 48/2-c.
Iz drugega odstavka 1. člena Uredbe 2988/95, na katerega kot pravno podlago, ki utemeljuje kršitev, organ opira svojo odločitev, izhaja, da „nepravilnost“ iz te določbe pomeni vsako kršenje določb zakonodaje skupnosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki je ali bi lahko škodljivo vplivalo na proračun skupnosti ali proračunska sredstva, ki jih upravljajo, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev, ki se zbirajo neposredno v imenu skupnosti, bodisi z neupravičenimi izdatki. Iz citirane določbe krovne uredbe izhaja torej tudi pogoj obstoja finančne škode za proračunska sredstva skupnosti ali nacionalni proračun oziroma da bi do škode lahko prišlo. Povedano tudi drugače: kršitev v zvezi s predloženo netržno ponudbo je lahko podlaga za zavrnitev vloge in izrek upravne kazni le, kolikor je tudi ugotovljeno, da je vlagatelj uveljavljal nerazumne stroške. Le izplačilo nerazumnih stroškov (oziroma njihovo uveljavljanje) bi namreč lahko pomenilo oškodovanje proračuna in šele ob taki ugotovitvi bi bil zapolnjen zakonski dejanski stan, določen z definicijo "nepravilnost". Definicija kršitve po drugem odstavku 1. člena Uredbe 2988/95/ES zahteva torej izpolnitev dveh materialnih pogojev.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zaslišanje stranke - kršitev pravil postopka - fikcija vročitve
V konkretnem primeru je sporno dejansko stanje glede pravilnosti vročitve poziva tožniku na dopolnitev vloge na predmetni Javni razpis. Vročitev s fikcijo po ustavno-skladni razlagi 87. člena ZUP je pravilna, če je stranki v postopku dana možnost za nasprotni dokaz. Pravilna vročitev stranki v postopku je eden od procesnih instrumentov za uresničevanje pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Ta določba zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Da bi bilo navedeno zagotovljeno mora biti stranka seznanjena z vsebino odločitve in to na pravilen način. To pa se zagotavlja z institutom vročitve v sodnih in upravnih postopkih. Tožnik je v zvezi s svojimi trditvami v upravnem postopku tudi podal relevantne dokazne predloge, do katerih pa se toženka v obrazložitvi svojega sklepa ni opredelila. Poleg navedenega predlaganega substanciranega zaslišanja zakonitega zastopnika tožnika ni izvedla, pri tem pa za v obrazložitvi sklepa za to ni navedla razlogov. Povsem utemeljen je tožbeni ugovor, da mu ni bila dana možnost, da se v postopku izjavi, podana pa je tudi kršitev načela zaslišanja stranke ter s tem bistvena kršitev določb postopka.
Tožena stranka v obrazložitvi sklepa ni navedla, zakaj konkretno je sledila ocenam ocenjevalcev in zakaj je zavrnila pripombe tožeče stranke na te ocene. Ocenjevalci sicer nedvomno imajo pravico, da v okviru svoje strokovne avtonomije dajo kakršnokoli oceno in jo ustrezno obrazložijo, vendar pa, če daje predpis prijavitelju pravico, da lahko oceni tudi oporeka, je treba obrazložiti, zakaj ima ocena ocenjevalca večjo težo.
Ker Javni razpis temelji na določbah Zakona o splošnem upravnem postopku, sodišče ugotavlja, da sta oba organa pravilno štela, da je tožnica prijavo na razpis za oddajo neprofitnih stanovanj 2016 - lista A in B, oddala 25. 4. 2016, torej po zaključku javnega razpisa. Razpisni rok je prekluziven, kar pomeni, da pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka. Prav tako je materialni (prekluzivni) rok nepodaljšivi rok, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da je zamuda tega roka povzročila izgubo pravice, v konkretnem primeru možnost uvrstitve na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
SZ-1 člen 89. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 22. ZUS-1 člen 20, 52.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - bivanje v neprimernem stanovanju - izpolnjevanje pogojev - tožbena novota
Tožnica je neprimernost bivanjskih razmer v postopku na prvi in drugi stopnji pojasnjevala z neustrezno površino stanovanja, kar ni predmet kriterija 2. "Kvaliteta bivanja", ampak se upošteva v okviru kriterija 3. "Neprimerna površina stanovanja", ki ga je tožnica v svoji vlogi prav tako uveljavljala in pri katerem ji je bilo priznano maksimalno število točk. Drugih trditev glede neprimernosti stanovanja tožnica ni podala oziroma jih je podala šele v tožbi (vlaga, plesen, težave z prezračevanjem), kar glede na določbe tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto in zato sodišče teh navedb pri svoji odločitvi ne more upoštevati. Poleg tega, da v postopku ni zatrjevala obstoja vlage, plesni v stanovanju oziroma drugih relevantnih okoliščin, ki v skladu z določili javnega razpisa vplivajo na kakovost bivanja, tožnica tudi obrazloženo ne pojasni, zakaj ne more predložiti točkovalnega zapisnika (na primer, da zapisnik ne obstaja, da ji ga upravnik noče izročiti ipd.)
Iz odgovorov na vprašanja, ki so na spletni strani toženke objavljeni na strani, na kateri je bil objavljen predmetni javni razpis in ki imajo kot takšni status dopolnitve razpisne dokumentacije, izhaja, da je gradbeno dovoljenje pogoj za prijavo na razpis in da nujnost gradbenih dovoljenj preverja strokovna komisija za odpiranje vlog. Podatki upravnega spisa kažejo, da je toženka v pozivu k dopolnitvi tožničine vloge jasno navedla, da je komisija za odpiranje vlog preverila tožničino vlogo in ugotovila, da le-ta med drugim ne vsebuje kopije gradbenega dovoljenja, glede na to, da predlagani poseg presega vzdrževalna dela in predstavlja rekonstrukcijo, za kar je potrebno gradbeno dovoljenje. Po razpisu pristojno telo (komisija za odpiranje vlog) je torej presodilo, da gradbeno dovoljenje v predmetnem primeru je potrebno, o čemer enako sodi tudi sodišče. Sodišče še dodaja, da pa tudi v primeru, če bi tožnica menjavala le kakšen dotrajan ali preperel špiravec ali lego, kot to navaja v tožbi, bi to še vedno predstavljalo poseg v strešno konstrukcijo in ji nalagalo obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja.
javni razpis - jezik v postopku - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Temeljno pravilo vsakega državnega organa in drugega organa, ki opravlja javno službo namreč je, da posluje in vodi postopek v slovenskem jeziku in v tem jeziku tudi izdaja pisne odpravke svojih odločitev. Ker tega tožena stranka ni spoštovala, je bistveno kršila določbe postopka, kar je razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
V postopku odločanja o javnopravnih zadevah, ima stranka pravico, da se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in dokazi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev, to pa zato, da ima možnost učinkovito zaščititi svoje pravice v postopku. S tem, ko tožena stranka tožeče stranke ni seznanila kdo je izdelal recenzije v njenem primeru, je ravnala v nasprotju z določbo 9. člena ZUP in s tem v nasprotju z določbo 22. člena Ustave RS, kar je bistvena kršitev določb postopka.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 3, 3/3.
javni razpis - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - nosilec kmetijskega gospodarstva
Ko gre za upravljanje KMG - skupnega pašnika ali KMG - planine v skupni rabi s strani pašne skupnosti, je nosilec pooblaščen s strani drugih nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki imajo pravico uporabe skupnih pašnikov ali planin in jih tudi dejansko uporabljajo, torej je nosilec lahko (tudi) drug subjekt, torej druga fizična oseba, za katero ni nujno, da je član agrarne ali pašne skupnosti, ki ima pravico uporabe zemljišč in jih tudi dejansko uporablja.
Če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da je tožnica kot nosilka kmetijskega gospodarstva delovala le v svojstvu pooblaščenke uporabnikov kmetijskega gospodarstva, da ni prejela sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za svoj delež v pašni skupnosti, saj ga ni imela, in da je prejela le plačilo za opravljeno delo pri pašni skupnosti, potem ni mogoče razlagati opisane dejanske situacije (ki nedvomno temelji na pravni ureditvi), kot da je tožnica sredstva iz naslova ukrepov kmetijske politike že prejela.
prijava na javni razpis - pogoji javnega razpisa - merila in kriteriji javnega razpisa - nova dejstva in dokazi
V zvezi z ugovori tožnika, ki se nanašajo na po njegovem mnenju neustrezno oceno pri posameznih podmerilih, ki naj bi bila po njegovem mnenju vsebinsko nevzdržna, sodišče gotavlja, da tožnik pri vsakem posameznem podmerilu navaja še dodatna dejstva, ki naj bi utemeljevala njegovo vlogo, vendar pa s tem drugačne odločitve sodišča ne more doseči. Njegova vloga je bila namreč ocenjena na osnovi podatkov oziroma navedb, ki jih je podal ob prijavi, kar je tudi pravilno in v skladu s pravili razpisnega postopka, in na tem temelji tudi odločitev toženke, ki je predmet presoje v upravnem sporu.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 19, 19/3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - izpolnjevanje razpisnih pogojev - slabo zdravstveno stanje - kronična bolezen
Toženkino stališče, da vnetje nosne sluznice ni bolezen zgornjih dihal, ni pravilno. Zgornja dihala namreč sestavljajo nos in usta, nosna in ustna votlina ter žrelo. Nadalje je kronično vnetje stanje, ki ga je potrebno opredeliti kot kronično bolezen. Se pa sodišče strinja, da ni izpolnjen drugi pogoj za točkovanje zdravstvenih razmer s 60 točkami, ker tožnik zapisnika o točkovanju oziroma mnenja izvedenca o stanju stanovanja ni predložil. Tožnik torej ni predložil dokazil, iz katerih bi izhajalo, da je v stanovanju, v katerem prebiva z družino, vlaga, katere posledica bi (lahko bilo) kronično vnetje nosne sluznice.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3. Zakon o prijavi prebivališča člen 5, 5/1.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev - stalno bivališče - zmotna uporaba materialnega prava
Splošni pogoji javnega razpisa ne določajo, da mora imeti prosilec stalno prebivališče na območju MOL (najmanj) celotno obdobje razpisnega roka oziroma ves čas, ko je mogoče oddati vlogo na razpis, ampak je uporabljen pojem tekom, torej med razpisnim postopkom. Če naj bi imel prosilec prijavljeno stalno prebivališče ves čas razpisnega postopka, bi moral Javni razpis to dovolj določno predpisati. Poleg tega Javni razpis v točki 7. (Splošne določbe) določa, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge. Glede na te določbe sodišče sodi, da je predpis pravilno uporabljen, če se "tekom postopka" razume, kot kadarkoli med postopkom in ne ves čas postopka.
ZUJIK člen 119. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 12, 13. ZUP člen 214.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe so izostali tako konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju, na podlagi katerih je organ ocenil, v kolikšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev, kot tudi, glede na to, da je tožnikov projekt dosegel več kot 250 točk, zakaj se njegov projekt ne more financirati. Vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno številko točk po posameznih kriterijih bi bilo treba konkretizirano obrazložiti, ne pa da je dejansko v besedilnem delu obrazložitve samo v obliki vezanega besedila podana ena in ista vsebina kot v preglednici s številom točk. Poleg tega bi bilo tudi treba navesti pojasnilo glede omejenosti finančnih sredstev, denimo višina razpoložljivih sredstev in najmanjše število točk, ki je še omogočalo dodelitev sredstev. Obrazložitev izpodbijane odločbe ni zadostna, saj ne omogoča preizkusa odločitve, niti glede točkovanja tožnikovega projekta niti glede omejenosti razpoložljivih finančnih sredstev.
ZRRD člen 37, 38, 43. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2011) člen 62, 62/3, 67.
koncesija - podelitev koncesij - izvajanje javne službe na podlagi koncesije - raziskovalna dejavnost - obrazložitev odločbe
Sodišče se strinja s tožečo stranko, da ostaja obrazložitev izpodbijane odločitve pomanjkljiva do te mere, da je ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve namreč ni mogoče z gotovostjo razbrati, na kateri pravni podlagi sloni, oziroma ali je bila uporaba pravne podlage pri odločanju s strani tožene stranke pravilna. Pri čemer gre, kot se pravilno poudarja v tožbi, za odločanje o pogoju za financiranje oziroma o izločitvenem kriteriju in bi bilo zato potrebno dejanske ugotovitve v tej zvezi in pravno podlago zanje v izpodbijani odločbi še posebej skrbno in povsem določno utemeljiti.
Zakonska podlaga za odločanje v tej zadevi je ZUJIK, ki v prvem odstavku 100. člena glede vprašanj postopkov javnega razpisa, kolikor teh vprašanj ne ureja sam, napotuje na smiselno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po določbah ZUP pa mora biti odločba obrazložena (tretji odstavek 110. člena v zvezi s prvim odstavkom 214. člena ZUP). Če ni, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. To pomeni, da je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 60, 60/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Tožnica pravilno opozarja, da iz obrazložitve izpodbijanega akta ni razvidno, na katere dokaze je toženka oprla svojo ugotovitev, da naj bi se v programski skupini P1-0255, ki jo je tožnica navedla v točki II prijavnega obrazca (Predstavitev raziskovalnega projekta), projekt izvajal v programski skupini z enim samim raziskovalcem, ki nima ustreznih izkušenj, kar po trditvah tožnice tudi ne drži.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe so izostali konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju, na podlagi katerih je organ ocenil, v kolikšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. Organ bi moral vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno številko točk po posameznih kriterijih konkretizirano obrazložiti. Obrazložitev, ki vsebuje le število priznanih točk po posameznih kriterijih in skupno število točk, ni zadostna, saj ne omogoča preizkusa odločitve.
ZKme-1 člen 52. Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 34, 34/6.
V obravnavani zadevi ni sporno, da se je rok za oddajo vloge na razpis iztekel 1. 6. 2016 in da tožnica svoji pravočasni vlogi ni priložila nobenega od zahtevanih dokimentov, temveč da je šele po pozivu organa predložila navedeni sklep ARSO z dne 15. 12. 2016, da ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja.
Gre namreč za enega od vsebinskih vstopnih pogojev na razpis, ki ga mora vlagatelj izkazovati že ob oddaji vloge. S predložitvijo sklepa, ki je bil izdan šele po oddaji vloge na javni razpis in tudi po njegovem zaprtju, zato ni izpolnila splošnih pogojev.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. V njej namreč ni navedena nobena konkretna okoliščina, ki je bila v okviru postavljenih kriterijev upoštevana pri ocenjevanju, tožničine vloge. Zato preizkus, ali so bili pri točkovanju tožničine vloge očitno kršeni kriteriji vrednotenja in ocenjevanja, ni mogoč, na kar pravilno opozarja tožnica v tožbi.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - ocena vloge - komisija
Ocenjevalec zanika primernost projekta glede na cilje razpisa in ne naredi ocene po kriterijih iz posameznih podmeril, to pa po presoji sodišča dovolj jasno sledi iz opisov posameznih kriterijev pri posameznem podmerilu in iz utemeljitev posameznih ocen, ki kriterijem po vsebini ne sledijo. Utemeljitev ocene pri podmerilu 1.1. sicer res vsebuje več (4) odstavkov, od katerih pa prvi obravnava oziroma ugotavlja zgolj število že objavljenih člankov na isto temo in drugi problematizira vsebino predloga, vendar pa iz navedenih ugotovitev ne izpelje zaključka v smislu zadevnega podmerila, to je „Stopnje tehnološke odličnosti RRI projekta“ in projekt v tem smislu oceni, temveč zaključi, da gre sicer nedvomno za zanimivo študijo, ki pa na zadevni Javni razpis ne sodi. Pri ostalih podmerilih se nato ocenjevalec le še sklicuje na komentar pri omenjeni točki 1.1 in naredi enak zaključek, kot ga je naredil pri omenjenem podmerilu, kar pomeni, da ocene po kriterijih iz ostalih podmeril ne naredi in da torej njegova ocena ni narejena v skladu z merilom 1.
ZŠtip-1 člen 49. Pravilnik o dodeljevanju štipendije Ad futura (2014) člen 1.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - pridobitev štipendije za študij v tujini - razpisni pogoj
Vlagatelj lahko po točki 7.5. Karierni načrt - 10 točk uveljavlja funkcije in vodilne vloge ter delovne izkušnje iz let 2013, 2014 in 2015. Te funkcije in vodilne vloge mora navesti na obrazcu Dosežki in karierni načrt do poteka roka za prijavo in zanje predložiti dokazila, opredeljena v nadaljevanju, sicer ne bodo upoštevane. Če uveljavlja več izkušenj, ki presegajo največje število možnih točk pod posamezno točko, se točkujejo le izkušnje do največjega števila točk. Ostalih izkušenj sklad ne bo preverjal (drugi odstavek točke 7.5. razpisa). V nadaljnjem besedilu omenjene točke je določeno, da se posebej točkujejo Funkcije in vodilne vloge v različnih organizacijah (točka 7.5.1.) in posebej Relevantne delovne izkušnje (točka 7.5.2.), pri čemer se posamezne funkcije oziroma relevantne delovne izkušnje točkujejo z ozirom na stopnjo zahtevnosti oziroma njihovo trajanje s točkami v razponu od 0 do 5 točk, oziroma v razponu od 3 do 5 točk, s tem da so pri vsaki od omenjenih (pod)točk določeni še posebni kriteriji za točkovanje ter vsebina dokazil, ki jih je potrebno predložiti, če vlagatelj uveljavlja točke po teh merilih. Iz navedenega je po presoji sodišča dovolj jasno razvidno, da se vlagatelju oziroma prijavitelju na razpis po tej točki razpisa (7.5.) lahko dodeli skupno največ 10 točk. V zadostni meri je po presoji sodišča razvidno tudi najvišje število točk (5), ki jih je mogoče doseči po posameznem (pod)merilu.