Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev
Tožena stranka je ocenila, da je tožeča stranka umetno ustvarila pogoje zaradi pridobitve sredstev na Javnem razpisu, zato je vlogo zavrnila. Umetno ustvarjeni pogoji so tisti, ki sicer ne pomenijo kršitve črke predpisa, kot celota pa nasprotujejo namenu oz. cilju, zaradi katerega so bili postavljeni in zato ne morejo uživati pravnega varstva.
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 54, 54/3, 54/3a, 54/3b.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrnitev vloge - novo dejstvo - obnova postopka - strokovna komisija - obrazložitev ocene strokovne komisije
V obdobju upravičenosti prispevka iz sklada, lahko prednostna os prejema pomoč samo iz enega sklada in v okviru enega cilja naenkrat. Projekt lahko prejema pomoč skladov samo v okviru enega operativnega programa naenkrat.
Po ustaljeni sodni praksi je postopek javnega razpisa specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležncev, ki konkurirajo za javna sredstva.
Sklicevanje na del razpisne dokumentacije ne zadostuje za odločitev o vlogi, temeveč morajo biti jasno navedeni argumenti o celotni investiciji (obrazložitev o odločilnih dejstvih glede predmeta, namena in cilja javnega razpisa).
Predmet sodne presoje je, ali je odločitev o izbiri ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem bila upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisnimi merili in po predpisnem postopku.
javni poziv - obnovljivi viri energije - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - nepovratna finančna sredstva
Dela na naložbi, ki je predmet vloge za dodelitev nepovratne finančne pomoči pri tožeči stranki, so se pričela pred oddajo njene vloge. Glede na to, da je predmet razpisa in s tem predmet financiranja, na način nepovratne finančne spodbude, samo nova naložba, to je naložba, katere vloga je bila oddana pred pričetkom del za izvedbo naložbe, ki je predmet tega Javnega poziva, je ugovor tožeče stranke, da je bila naložba zaključena po oddaji vloge na Javni poziv za odločanje v tej zadevi neupošteven.
Pri obeh obravnavanih vozilih je prišlo do spremembe lastništva pred potekom treh let od prve registracije. Prepoved odtujitve vozila pred potekom treh let od prve registracije izhaja tako iz določb (točke 4f) Javnega poziva kot iz 4. člena pogodbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne pomoči. Izjema je v Javnem pozivu oziroma v pogodbi določena in torej prenos lastništva dovoljen le za primer, če se prekine pogodba o finančnem lizingu na način, da postane prejemnik pomoči lastnik vozila. Kar pa se v primeru obravnavanih dveh vozil ni zgodilo in je zato zadevno transakcijo sale and lease back, ki je pripeljala do spremembe lastništva vozil in do njihove ponovne registracije, šteti za kršitev pogojev poziva in pogodbenih določil. Določbe poziva so jasne in že omenjene ne dopuščajo nobene izjeme: do odtujitve vozila ne sme priti prej kot po treh letih od prve registracije. Kar po eni strani preprečuje preprodajo vozil in po drugi strani možnost zlorabe, zlasti morebitnega izigravanja pogojev, ki jih mora izpolnjevati prejemnik pomoči za udeležbo v postopku poziva.
javni razpis - neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoj - družinski člani
Šele po ugotovitvi, da je tujcu dovoljeno prebivati v RS, je mogoče takšno osebo šteti kot ožjega družinskega člana – torej kot osebo, ki bo s prosilcem zakonito uporabljala stanovanje, ki se s predmetnim razpisom daje v najem.
Člani Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja med katerimi je bila tudi tožnica, so soglasno sprejeli sklep, da se občinsko upravo zadolži za pripravo javnega razpisa. Iz tega izhaja, da je Odbor po vsebini določil okvir javnega razpisa, vsi ti predlogi pa so bili nato vključeni v javni razpis, zaradi česar sodišče ne sledi tožbenemu zatrjevanju, da tožnica ni soodločala o vsebini javnega razpisa. Pri tem sodišče ugotavlja, da je v tovrstnih primerih treba opraviti strog test obstoja navzkrižja interesov, pri čemer zadostuje že ustvarjanje videza, da zasebni interes posameznika iz sfere opravljanje javne službe vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
javni razpis - pogoji za dodelitev sredstev - cilj javnega razpisa - število zaposlenih delavcev - napačna uporaba materialnega prava
Namen javnega razpisa je ob sofinanciranju začetnih investicij podjetij, prav ustvarjanje novih delovnih mest oziroma vsaj njihovo ohranjanje. Razlogi zaradi katerih stranka ne izpolnjuje razpisnih pogojev ne vplivajo na odločitev o zavrnitvi vloge. Tožnik bi moral delavca, ki je dal odpoved pogodbe o zaposlitvi, nemudoma nadomestiti.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 95, 95/3, 95/6.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - razpisni pogoji za prijavitelja - tržna cena - nepopolno dejansko stanje
Toženka vloge ni zavrnila na podlagi predpisa, ki bi predložitev netržnih ponudb opredelil kot samostojno kršitev. Po presoji sodišča Uredbao izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 in Javni razpis tudi ne določata izrecno (upravne) kazni za kršitev, ki jo toženka očita tožniku, saj Katalog kršitev in sankcij, ki je Priloga 2 Uredbe, predložitve netržne ponudbe ne opredeljuje kot kršitev in zanjo ne določa sankcije.
Kršitev v zvezi s predloženo netržno ponudbo je lahko podlaga za zavrnitev vloge in izrek upravne kazni le, če je ugotovljeno, da je vlagatelj uveljavljal nerazumne stroške. Le izplačilo (oziroma uveljavljanje) nerazumnih stroškov bi namreč lahko pomenilo oškodovanje proračuna in šele ob taki ugotovitvi bi bil zapolnjen zakonski dejanski stan, določen z definicijo "nepravilnost".
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - točkovanje vloge - obrazložitev odločbe
Ocenjevanje prijav, je kljub postavljenim kriterijem in čeprav je opravljeno s strani strokovnjakov, vedno do določene mere subjektivno. Sodišče se ne more spuščati v presojo primernosti ocen strokovne komisije, temveč se lahko, v skladu z določbami 94. člena ZUJIK, kot nedopustne upoštevajo samo tiste kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja, ki so očitne.
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki so preverljivi v uradnih evidencah in nenazadnje tožniku tudi znani. Sodišče sodi, da zaradi preverjanja splošnih pogojev za dodelitev sredstev, ki so tožniku znani, ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti.
V zvezi z ugovorom tožnika, da je tožena stranka v elektronskem biltenu umaknila, razpisni pogoj „neobstoj pravde“, sodišče dodaja, da kasnejši umik razpisnega pogoja po zaključenem Javnem razpisu ne more vplivati na drugačno odločitev v konkretnem primeru. V času izdaje izpodbijanega sklepa je Javni razpis določal, da morajo prijavitelji izpolnjevati splošne pogoje, med temi je (bil) tudi pogoj „(ne)obstoj pravde“. V primernost pogojev oz. v samo določitev pogojev pa se sodišče ne spušča, saj presoja le ali so bila pri preverjanju vloge upoštevana vsa merila v Javnem razpisu, ali so bila uporabljena pravilno ter ali je obrazložitev preverljiva in predvsem dovolj smiselna ter utemeljena.
Izključitveni razlog po drugem odstavku 75 .člena ZJN-3 je povsem jasno in izrecno omejen na javnopravne dajatve, ki jih davčni organi pobirajo v skladu z zakonom. Podlage za širitev tega izključitvenega razloga na terjatve, ki ne temeljijo neposredno na zakonu, temveč na pogodbenem razmerju, ne daje ne ta, ne katerakoli druga določba ZJN-3, in sicer neglede na to, kdo so stranke pogodbenega razmerja.
Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 (2015) člen 41, 41/2.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - neupravičeni stroški
Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita, saj je toženka dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, svojo odločitev oprla na relevantne materialne predpise, v obrazložitvi odločbe pojasnila vse razloge za svojo odločitev in tožnici pred izdajo odločbe tudi dala možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
ZUP člen 35, 192, 237, 237/2, 237/2-7. Pravilnik o sofinanciranju športa v Občini Log - Dragomer (2007) člen 8.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - izpolnjevanje pogojev - sestava komisije - konflikt interesov
Izvajalec športnih vsebin, ki je registriran na podlagi ZDru-1 pri programih 1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, 1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, 1.5 Interesna športna vzgoja mladine, 1.8 Interesna športna dejavnost študentov in 2. Športna rekreacija kandidira samo s svojimi člani in sicer na podlagi urejene evidence o članstvu in o plačani članarini. Sofinanciranje je odvisno od števila članov s plačano članarino. Iz spisov sledi, da je tožnik z dopisom z dne 20. 5. 2015 kot pristopne izjave svojih članov predložil vpisne liste. Iz pristopne izjave tudi po presoji sodišča sledi, da je namenjena pristopu k navedenemu fitnes studiu in ne pristopu k članstvu tožnika.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj - datum izvedbe naložbe
Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je glede na določbe javnega poziva in med strankami nesporno ugotovitev datuma vgradnje toplotne črpalke in datuma oddaje vloge za pridobitev nepovratnih sredstev dne 20. 7. 2016, po presoji sodišča šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega javnega poziva.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 13, 13/1, 13/1-5, 90, 90/3. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 47, 47/1.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - vračilo izplačanih sredstev - pogoji javnega razpisa - zdravstveno stanje stranke
Tožnik je bil ob izdaji odločbe o dodelitvi sredstev v letu 2010 seznanjen, da bo moral pridobiti ustrezno poklicno kvalifikacijo v roku 36 mesecev, zaradi česar se ne more sklicevati na svoje zdravstveno stanje kot posledico prometne nesreče, ki se je zgodila leta 2006, še zlasti, ker ni izkazano, da je to razlog za nemožnost pridobitve poklicne kvalifikacije.
Ker v obravnavanem primeru ni sporno, da je prvostopenjski upravni organ ugotovil neizpolnjevanje pogoja iz javnega razpisa, ki bi moral biti izpolnjen na dan oddaje vloge (nima okoljevarstvenega soglasja), je bila zavrnitev vloge tožeče stranke pravilna. Na takšen zaključek tudi ne vpliva zatrjevana bistvena kršitev določbe 9. člena ZUP, ki naj bi jo zagrešil prvostopenjski upravni organ s tem, ko tožeče stranke ni seznanil z vsebino informacij, ki jih je prejel od ARSO, ker takšna kršitev ni izkazana, pri čemer je nesporno, da tožeča stranka na dan oddaje vloge ni izpolnjevala enega od razpisnih pogojev.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - lažni podatki
Glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče zaključuje, da je tožnik z namenom izpolnjevanja pogojev Javnega razpisa namerno predložil lažne dokumente, kar predstavlja kršitev prvega odstavka 57. člena ZKme-1 in drugega odstavka 30. člena Uredbe 65/2011/EU.
Obrazložitev odločbe mora vsebovati (med drugim) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Teh razlogov pa izpodbijani sklep ne vsebuje, saj (kot tožnik pravilno opozarja) ni konkretno navedeno, katera pravda naj bi tekla, kdo so stranke postopka in predvsem, za kakšno zadevo sploh gre. Pavšalna ugotovitev toženke, da je glede na pridobljene podatke ugotovila, da teče pravda med ministrstvom in prijaviteljem - tožnikom, tako za konkreten preizkus pravilnosti odločitve ne zadošča.
Odgovor na tožbo ni sestavni del obrazložitve upravnega akta, temveč mora slednja vsebovati vse z zakonom predpisane sestavine, da je možen preizkus njegove zakonitosti in pravilnosti.